Besedilo

KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA NADZOR JAVNIH FINANC

2. nadaljevanje 4. nujne seje

(4. junij 2009)

Sejo je vodil mag. Andrej Vizjak, predsednik komisije.
Seja se je pričela ob 9.06.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani. Pričenjam 2. nadaljevanje 4. nujne seje komisije.
Kot veste smo prvi del seje opravili 16. 4., prvo nadaljevanje 28. 5. Obveščam vas, da danes niso oziroma se nihče ni opravičil tako, da pričakujemo polno zasedbo. Tudi nimam nobenih pooblastil, da bi kdo nadomeščal člane komisije.

Prehajamo torej na NADALJEVANJE obravnave 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, ki se glasi KREDITNE AKTIVNOSTI BANK V VEČINSKI DRŽAVNI LASTI PRI MENEDŽERSKIH ODKUPIH PODJETIJ IN PREVZEMIH.
Za razpravo ste, poleg gradiv, ki ste jih prejeli na prvem in drugem delu seje, prejeli še sklepe, ki jih je komisija sprejela na prvem nadaljevanju, to je 28. 5. V vednost ste prejeli tudi dopis, ki sem ga 29. 5. poslal guvernerju Banke Slovenije. Včeraj pa ste v vednost prejeli še dopis, ki ga je name naslovil član komisije gospod Vili Trofenik in moj dopis s katerim sem dopis poslanca Trofenika v zvezi s krediti skupine Ultra in skupine Hram Holding poslal Novi Ljubljanski banki in Banki Slovenije.
K današnji obravnavi smo povabili Banko Slovenije. Tu je prisotna direktorica pravnega oddelka Jasna Iskra in član Sveta Božo Jašovič ter Nataša Pukl, direktorica nadzora. Prisotna je tudi državna sekretarka na Ministrstvu za finance s sodelavko, gospa Helena Kamnar, prisoten je predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor gospod Matjaž Kovačič in gospod Samo Nučič generalni sekretar Nove Ljubljanske banke in pomočnik direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Andrej Merhar, če sem... Ja.
Hvala lepa.
Torej, predlagam, da uvodoma najprej dobijo besedo predstavniki tistih institucij na katere smo naslovili vprašanja v povezavi s sklepi komisije, ki smo jih sprejeli na zadnjem nadaljevanju. Zato prosim najprej predstavnike Banke Slovenije za podatke oziroma za poročilo povezano s sklepi, ki so bili sprejeti na prejšnjem nadaljevanju. In sicer naj pravzaprav preberem prvi sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Banko Slovenije, da ji posreduje naslednje podatke o kreditih, ki so jih banke v pretežni državni lasti odobrile za menedžerske odkupe in tistih, ki so potencialno namenjeni za takšne namene. In sicer: število teh kreditov, njihovo skupno višino, zavarovanje posamičnih kreditov, način, zavarovanje in višina zavarovanja, način odločanja o podelitvi. Torej, razmerja med nadzornimi sveti in upravami. In seveda, danes je pravzaprav tudi ta rok do katerega smo to želeli. Želeli pa smo po kvartalih za obdobje od leta 2000 do vključno prvega kvartala 2009.
Besedo dajem predstavniku Banke Slovenije in ga prosim za te podatke.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.
V zvezi z zaprošenimi podatki moram povedati naslednje, da vse podatke, ki jih Banka Slovenije pridobi z namenom nadzora nad bančnimi institucijami mora varovati, kot zaupne podatke, in jih ne more razkriti nobeni drugi osebi, državnemu organu drugače, kot v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank na katere se ti podatki nanašajo.

2. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) 231. člen Zakona o bančništvu natančno predpisuje komu lahko te podatke dajemo, s kom jih lahko izmenjujemo. Gre v glavnem za druge nadzorne organe, ki nadzirajo finančne institucije, sodišča, policijo, tožilstvo in tako naprej, v okviru svojih postopkov. Skratka iz tega člena ni mogoče razbrati, da bi lahko zahtevane podatke posredovali na ta način Državnemu zboru.
V zvezi z zaprošenimi podatki smo vendarle poskušali v okviru tistega, kar je možno dati dodatno informacijo k tisti, ki je že bila objavljena v poročilu o finančni stabilnosti in ki govori koliko je po naši oceni teh kreditov. V zvezi s tem je treba povedati, da krediti, ki so namenjeni prevzemnim dejavnostim - to ni neka uradna kategorija, ki bi jo uradno zbirali, ampak je bil to dodatni napor, ki smo ga naredili sami v Banki Slovenije, ko smo dve leti nazaj ugotovili, da je ta aktivnost precej intenzivna. Tako smo sami identificirali tista podjetja, za katere smo menili, da so bila bodisi ustanovljena za namene prevzemov ali podjetja, ki imajo sicer tudi svojo dejavnost, pa so sodelovala v teh prevzemnih aktivnostih. Iz tega je nastal nabor podjetij, ki jih spremljamo in spremljamo njihovo zadolžitev pri slovenskih bankah.
Torej, celotni obseg teh kreditov po stanju konec marca 2009 je znašal nekaj čez milijardo 600 evrov. V primerjavi s podatkom oziroma nivojem teh kreditov konec leta 2008 se je rahlo znižal, konec leta 2008 je bil ta obseg milijardo 657 milijonov. Seveda smo pa večkrat omenjali tudi podatek, ki so nam ga dale banke. Namreč, mi smo pri bankah z anketami ugotavljali kolikšen je obseg teh kreditov. Banke natančno vedo za namen vsakega odobrenega kredita in po njihovih podatkih je bila ta številka nižja. Seveda je logično, ker smo mi za ta celoten nabor podjetij vzeli celotno zadolžitev, ne glede na to za kakšen namen je bila. Bodisi za prevzemne dejavnosti ali za redno dejavnost. Kajti, kot sem rekel, vključena so tudi podjetja, ki so imela svojo redno dejavnost.
Za današnji sestanek smo prikazali še eno oziroma vam bomo posredovali še eno informacijo, in sicer kolikšen je bil delež državnih bank v teh kreditih v odstotkih. Torej, če gremo na zadnjo časovno točko 31. marec 2009 je bil delež državnih bank 40% v teh kreditih. Ta približno odraža siceršnji tržni delež oziroma je še nekoliko manjši. Bil pa je konec leta 2007 nekoliko večji - 44%. Te podatke vam lahko damo od leta 2000 naprej, če bi želeli, jih imam tudi v pisni obliki.
Morda samo za ponazoritev kako se je ta obseg kreditov za prevzemne dejavnosti spreminjal oziroma rasel. Recimo, konec leta 2005 je bilo teh kreditov za 421 milijonov. Torej, če vzamemo isti nabor pravnih oseb, ki ga imamo zdaj. Torej, konec leta 2005 je bilo teh kreditov za 421 milijonov, leto kasneje za 639, konec leta 2007 skoraj milijardo 400, konec leta 2008 pa sem že omenil nekaj čez milijardo 600, točneje milijardo 657 in zdaj konec marca milijardo 606.
Toliko o teh zadevah.
Še enkrat pa poudarjam, da nas zakon zavezuje, da poročamo o zadevah le na način, da ni mogoč razbrati posameznih bank, v obliki povzetka in torej samo tistim osebam lahko sporočamo individualne podatke, ki so navedene v 231. členu ZBan-a, to je Zakona o bančništvu.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala tudi vam za ta, kako bi rekel, skop odgovor.
Moram reči, da je bilo vprašanje oziroma tudi nabor zahtevanih podatkov bistveno širši od tega kar ste povedali.

3. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Zdaj, jaz osebno, kot predsednik komisije nisem zadovoljen s tem odgovorom, ki pravzaprav ne pove nič o bistvu vprašanja, še posebej ne dinamike, kakor tudi ne glede števila ustreznosti zavarovanj teh kreditov in podobno. Tudi nič o tem kako so in kdo je odobril te kredite - ali uprave, nadzorni svet in podobno.
Preden bi nadaljevali bi vam dal možnost za dopolnilni odgovor ali pa odprem razpravo poslank in poslancev.
Prosim ja.

ZVONKO ČERNAČ: Mogoče bi gospod Nučič, viceguverner Banke Slovenije lahko kaj dodatno pojasnil, pa bi predlagal, da mu damo besedo.

SAMO NUČIČ: Jaz nisem več viceguverner, jaz sem od 1. 8. lani zapisan v Novi Ljubljanski banki in sem danes tukaj kot predstavnik Nove Ljubljanske banke, drugače pa generalni sekretar v NLB.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za to pojasnilo, ampak gre za obdobje ko je bil gospod Nučič viceguverner in gotovo te podatke zelo podrobno pozna.

SAMO NUČIČ: Kakšnih drugih podatkov, kot jih je gospod Jašovič podal seveda nimam, niti nisem s temi podatki seznanjen, ker so to očitno v Banki Slovenije naknadno zbirali. Seveda jaz s seboj nisem vzel nobenih podatkov z Banke Slovenije tako da težko komentiram.
Lahko pa pojasnim to, da v času, ko sem bil viceguverner in zadolžen tudi za nadzor bank smo redno kontrolirali izpostavljenost in kvaliteto izpostavljenosti bank do posameznih podjetij tako po vrsti, kot namenu kreditiranja in na tej osnovi zahtevali od banke tudi oblikovanje .../Nerazumljivo./... oziroma rezervacij, če smo v neposredni kontroli ugotovili, da gre za kredit z dvomljivo vrednostjo oziroma za manjšo boniteto, kot jo banka ocenjuje. Kot sem seznanjen, glede na to, da sem zdaj delavec Nove Ljubljanske banke, ta aktivnost banke še vedno redno poteka in vam lahko pojasnim tudi to, da so bile opravljene v Novi Ljubljanski banki številne kontrole tudi s strani Banke Slovenije, ki so vzele pod lupo oziroma ki so pregledovale tudi tovrstne kredite, in Nova Ljubljanska banka je ukrepala oziroma izvedla vse tiste zahteve Banke Slovenije, ki so bile v postopkih kontrole tudi ugotovljene.
Toliko.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poglejte, še ena ugotovitev. Večkrat sem že na tem mestu povedal, da Komisija parlamenta za nadzor javnih financ ni kar tako nek forum poslancev, kjer razpravljamo o nečem, ker pač drugega dela nimamo. To je pomembna nadzorna institucija države, parlamenta in je ustanovljena z zelo jasnimi, tudi pristojnostmi, in sodi med nadzorne institucije te države. Jaz sem prepričan, da ima v skladu z veljavno zakonodajo tudi pravico do vpogleda v podatke, ki so ključni za finančno stabilnost naše države, in prav prikrivanje takšnih podatkov je po moji oceni v preteklosti privedlo tudi te nezavidljive situacije s katero se soočamo tako v svetu, Evropi kot Sloveniji. In ta praksa se nadaljuje. Kljub temu, da je interes vseh mednarodnih institucij, da se gre v nekoliko učinkovitejšo regulacijo in večjo transparentnost in tudi poostren nadzor nad temi zadevami v širšem okolju, ne le v Sloveniji.
Ampak, tu imamo zdaj staro prakso, da komisiji, ki je pripravljena tudi zapreti sejo za javnost ni na voljo konkretnih podatkov na podlagi katerih bi lahko sprejeli določeno oceno. Hkrati pa parlament sprejema zelo pomembne odločitve o tem kako bomo prešli ta kreditni krč, kako bomo pomagali bankam z

4. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) nekoliko učinkovitejšo regulacijo in večjo transparentnost in tudi poostren nadzor nad temi zadevami v širšem okolju, ne le v Sloveniji.
Ampak, tu imamo zdaj staro prakso, da komisiji, ki je pripravljena tudi zapreti sejo za javnost ni na voljo konkretnih podatkov na podlagi katerih bi lahko sprejeli določeno oceno. Hkrati pa parlament sprejema zelo pomembne odločitve o tem kako bomo prešli ta kreditni krč, kako bomo pomagali bankam z davkoplačevalskim denarjem, kako bomo torej reševali eno težavo s katero se soočajo tako banke kot podjetja v tej državi. In na eni strani se od nas pričakuje seveda tu neka učinkovita podpora po drugi strani pa soglasno sprejete, bi rekel želje oziroma sklepi te komisije po podatkih naletijo na gluha ušesa. Jaz mislim, da to ne pelje prav daleč in seveda bomo prisiljeni nadaljevati po poteh, ki so nam na voljo, da bomo do teh podatkov prišli.
In jaz, še enkrat, menim da v skladu z zakonodajo ima ta komisija pravico do tega, ker ima tudi druge dolžnosti povezane z Banko Slovenijo in povezane z seveda, sprejemanjem ustreznih rešitev. In še enkrat, na eni strani se finančne institucije in tudi osrednja nadzorna institucija Banka Slovenije obnaša kot "untouchable" institucija po drugi strani pa pričakuje seveda od države učinkovito in podporno obnašanje. To pa ne gre skupaj po moji oceni. Želi kdo od članov komisije besedo v temu trenutku? Izvolite.

JANEZ JANŠA: Hvala za besedo.
Strinjam se s tem, kar je povedal predsednik komisije, mislim pa da bi Banka Slovenije lahko tudi v temu okviru, ki si ga je sama začrtala glede poročanja povedala kaj več o zavarovanju teh kreditov nasploh. Če ne drugega, neko oceno na podlagi nadzorov, ki so bili opravljani, vsaj v odstotkih ali pa deležih kolikšen odstotek teh kreditov je ustrezno zavarovan in kolikšen ni. Misli, da je to za neko splošno oceno ključen podatek.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Prosim, ja.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Spoštovani predsedujoči, poslanci, drugi.
Poglejte, še enkrat, v kolikor bi bilo to nedvoumno jasno ugotovljeno, da lahko mi poročamo bomo poročali ampak ne moremo pa kršiti lastne zakonodaje, ki nas zavezuje k spoštovanju tega. Tako da mi iz teh obstoječih zakonskih določil ne vidimo možnosti, da bi lahko posredovali komur koli drugemu, kot tistemu ki je naveden v 231. členu Zakona o bančništvu.
Še to povemo, da tega določila si nismo izmislili, da je to implementacija direktive, ki zavezuje k varovanju zaupnih podatkov. Poleg tega naj povem, če je morda občutek, da Banka Slovenije prikriva določene zadeve naj vam povem, da sta na sejo sveta Banke Slovenije vabljena dva predstavnika, predstavnik Vlade, konkretno Minister za finance in predstavnik odbora za monetarno kreditne zadeve, denarne zadeve. Torej kateri koli član tega odbora lahko pride na svet, na sejo sveta Banke Slovenije in posluša kaj tam razpravljamo in kakšne ukrepe sprejemamo. V zadnjem času predstavnika tega odbora ni na sejah. Torej gre za neke institucionalne možnosti, da se izvaja nadzor nad delom Banke Slovenije. Deloma so izkoriščene, v enem delu pa ne. Zdaj seveda, če pa želite, da bo Banka Slovenije v večjem delu poročala konkretno, o konkretnih poslih in tako naprej, potem obstoječi okvir tega ta hip ne omogoča.

5. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Nekaj vprašanj je bilo v zvezi z ustreznostjo zavarovanj, kdo je odobraval, dinamiko in tako naprej. Glede zavarovanj je situacija zelo raznolika, če govorimo o teh kreditih. Od vrednostnih papirjev, da drugih oblik zavarovanja, nepremičnin, torej hipotek in tako naprej. Prevladujejo vrednostni papirji. Prevladujejo vrednostni papirji in seveda v zvezi s temi krediti je ključna kakšna je vrednost teh papirjev, ki so bili zastavljeni in pri bankah, ki, če se slučajno zgodi, da vrednost zastavljenih papirjev ne zagotavlja zadovoljive višine za poplačilo kredita, morajo banke oblikovati oslabitve. Torej pretežno so torej vrednostni papirji in seveda v teh razmerah, ko cena vrednostnih papirjev niha, banke dodatno pozivajo komitente oziroma dolžnike za dodatna zavarovanja.
Treba je povedati tudi to, da ti krediti so po svoji naravi dolgoročni. Vendar bankirji pretežno, bankirji so formalno pretežno odobravali kratkoročne kredite. Ali je ta praksa ustrezna ali ne, je lahko ta hip moje subjektivno mnenje. Jaz mislim, da ne. Ker ta podjetja seveda ne morejo na kratek rok odplačati teh posojil. Ampak to je odločitev bank, ki so se odločila za prevzem teh tveganj in dajanje teh kreditov. Torej pri taki politiki seveda banke lahko vsakič znova, ko komitent pride zaprosit za podaljšanje, določajo praktično nove pogoje take zadolžitve. Skratka gre pa za to, da so ti krediti pretežno kratkoročni.
Kdo je odobraval te kredite? Praviloma je to seveda odvisno od statuta kako ima zapisane pristojnosti. Lahko so imele uprave pristojnost same odobriti tak kredit. Seveda po predhodni proceduri na kreditnih odborih. Praviloma o tem odločajo kreditni odbori. Lahko so bili pa tudi involvirani nadzorni sveti bank. Torej mi to prakso spodbujamo, da nadzorni sveti v čim večji meri sodelujejo pri odobravanju večjih izpostavljenosti oziroma pri prevzemanju večjih tveganj. Namreč treba je povedat. Prevzemanje tveganj je odločitev bank samih. Mi jim tega ne moremo preprečiti. Banka Slovenije celo "ex-post" zve za kakšen kredit se je banka odločila in takrat seveda mi izvajamo nadzor in ugotavljamo ali kreditna tveganja ustrezno obvladujejo. Če jih ne obvladujejo ustrezno sledijo ukrepi. Ampak banka mora sama delati oslabitve v kolikor meni, da kredit ne bo v celoti poplačan oziroma imeti mora dovolj veliko kapitala, da lahko kljubuje morebitnim izgubam, ki bi nastali iz takih poslov.
To je to, kar lahko ta hip povem. Kot sem pa rekel dinamiko od leta 2000, lahko damo natančno, tako po skupini ostalih bank, ne državnih, če smem tako reči in posebej za skupino bank v pretežni državni lasti. Toliko za dodatna pojasnila. Hvala.

JANEZ JANŠA: Vseeno bi jaz rad neko oceno, saj mislim, da je Banka Slovenije institucija, ki je pristojna za to, da ocenjuje zdravje bančnega sistema. Kolikšen delež teh kreditov je po vašem mnenju ustrezno zavarovanih in kolikšen ne od te vsote, ki ste jo navedli za konec marca letošnjega leta? Če so krediti zavarovani z vrednostnimi papirji, vemo kakšna je trenutna cena. .../Nerazumljivo./... težko izračunati. Je to 50%, je to 60, je to 30?

MAG BOŽO JAŠOVIČ: Hvala za to vprašanje. Torej kvantitativne ocene seveda mi ne moremo dajati, ker je lahko kredit isti pravni osebi, istemu dolžniku pri različnih bankah različno zavarovan,

6. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) različno obvladovan. Tudi prakse bank so lahko različne pri obvladovanju kreditnih tveganj. Nekatere lahko zelo intenzivno spremljajo dolžnika in natančno vedo kaj se dogaja, druge pa seveda manj intenzivno in se bolj zanašajo na vrednost zavarovanj. Zelo pavšalna ocena je, da je pretežni del teh kreditov dobro zavarovan. Seveda je pa vse odvisno kako od tega, kako se bo kriza nadaljevala naprej oziroma kako dolga bo ta kriza. Vendarle pa seveda je težko reči, da podjetja oziroma delnice podjetij, ki so bile zastavljene, da, če samo spremljamo cene teh delnic na borzi, da je to realna cena teh podjetij. V danem trenutku seveda so ocene močne deprecirane in so odraz zelo konservativnih odločitev investitorjev. Torej v danem trenutku je celo, mednarodne inštitucije pravijo, da seveda banke lahko pri vrednotenju upoštevajo modele vrednotenja, kajti tržne cene ne odražajo več dejanskega stanja. Mi se tega ne poslužujemo oziroma naše banke se tega poslužujejo izjemoma, skoraj, da ne. Mi smo celo v preteklem letu, če se spomnite, zahtevali, da banke vrednostne papirje, ki jih imajo v svojem portfelju, prevrednotijo skozi izkaz uspeha. Namreč po računovodskih standardih bi lahko to delali tudi mimo izkaza uspeha preko kapitala. Vendar smo se skupaj z inštitutom za revizijo odločili, da tega ne bomo dovolili, ampak, da bomo prisilili banke, da prevrednotijo vrednostne papirje skozi izkaz uspeha in na ta način prikažejo bolj realno situacijo. Zato so tudi dobički, lanskoletni dobički bank bili bistveno nižji, ker so od načrtovanih in najavljenih, ker so konec leta banke to operacijo morale narediti. Res, da smo bili pri tem malce bolj, kako naj rečem, intruzivni, nasilni, ker mednarodna praksa teh jasnih kriterijev ni poznala, ampak tu smo vendarle zavoljo bolj transparentne situacije na tem vztrajali. Torej menimo, da to ocenjevanje vrednosti papirjev, ki so bili dani v zastavo in papirjev, ki jih imajo banke v portfeljih je dovolj konservativno. Še enkrat pa poudarjam, če se bo kriza nadaljevala, če bodo trgi do te mere zaprti kot so doslej, seveda je včasih težko verificirati koliko je pa res nek vrednostni papir vreden. Pomembno je seveda v tem trenutku, da banke imajo sposobnost te vrednostne papirje, če se zgodi, da jih bodo morale zaseči ali pa izvajati likvidacijo zaseženega premoženja, da imajo sposobnost te vrednostne papirje zadrževati, torej financirati. V nasprotnem primeru bodo morale pa prisilno prodati in pri tem se lahko zgodi, da realizirajo tudi izgube. Odvisno kako, kot sem rekel, kakšna bo realizirana vrednost pri prodaji tega premoženja.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz bi potem vprašal še bolj direktno. Verjetno pa to nadzirate. Jaz sicer ne vem kaj bi ostalo bilo predmet nadzora. Banke imajo za zavarovanje kreditov tako imenovana interna navodila, ki jih spoštujejo in tukaj tudi ustrezne količnike zavarovanj in vas sprašujem. Koliko od teh 1,6 milijarde evrov kreditov je v skladu z internimi navodili zavarovanih s količnikom zavarovanj in koliko ne? To je zelo eksaktno vprašanje, ki potrebuje zelo eksaktne odgovore. Iz tega bomo šele pravzaprav sploh ugotovili ali gre za ustrezno zavarovanje. Po ocenah so možne seveda tudi izjeme. Izjeme so možne verjetno v obliki kakšnih izjemnih bonitet ali interesov banke poslovne narave. Bojimo pa se, da so tudi drugačne izjeme in to zanima pravzaprav mene kot enega izmed članov komisije. Torej kaj je še botrovalo pri dodeljevanju

7. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) teh kreditov in zavarovanj teh kreditov poleg ekonomskih razlogov in iz teh podatkov se da to videti in zato vas po njih sprašujem kot nadzorno institucijo ki skrbi za zdravje tega sistema. Finančnega in bančnega sistema.

MAG BOŽO JAŠOVIČ: Glede zavarovanj je težko agregirati hruška in jabolka. Skratka je nemogoče to seštevati, ker lahko je, kot sem rekel, pri isti banki en kredit dobro zavarovan in ima visok presežek, morda je pri drugi banki to drugače. Ampak ima ta banka, bom rekel, boljše informacije, redno spremlja komitenta, ga zavezuje k drugim načinom poročanja oziroma informiranja. Skratka lahko sicer naredimo ta pregled kakšna so zavarovanja, vendar ta številka bo zelo nezanesljiva, ker je nemogoče seštevati po kreditih. Ne moremo tistega presežka, ki je pri enem kreditu nastal, prispevati k drugemu krediti. Skratka gledati je treba vsak kredit posebej. Mi te zadeve gledamo. Niso vsi krediti dobro zavarovani. Pri nekaterih kreditih morajo banke delati oslabitve. Kakšen je nivo oslabitev, je bilo zapisano v poročilu finančne stabilnosti. Bančni sistem je konec lanskega leta imel za 3% oslabitev. Ta % se je povečal in ta % odraža tudi dejstvo, da se zamude med komitenti povečujejo.
Skratka glede nadzora, kaj gledamo. Ko gremo v banko gledamo določene izpostavljenosti. Naši inšpektorji gledajo izpostavljenosti, ki so po našem mnenju najbolj tvegane in gledamo kako banke te izpostavljenosti obvladujejo, kako so odobravale kredit, kako spremljajo kredite, kako izvajajo določila o zavarovanjih, ali spremljajo in seveda ocenjujemo tako imenovano inherentno tveganje. Torej kako tvegan je posel sam po sebi in kontrolno okolje. Torej kako banka obvladuje ta tveganja. Vse skupaj pa na koncu seveda vendarle pri tistih kreditih, ki jih gledamo, rezultirajo v neki oceni, ali so oslabitve potrebne in če so potrebne, ali so dovolj velike. Tako, da to bi bil naš odgovor na to vprašanje.
Glede obsega samega. Obseg sem povedal kakšen je bil. Delež teh kreditov v celotnem portfelju ni tako velik, da bi po našem mnenju lahko ogrozil bančni sistem. Zato smo tudi ob izdaji poročila o finančni stabilnosti dali sodbo, da je slovenski bančni sistem stabilen, da je kapitalska ustreznost konec leta bila celo večja kot leto poprej oziroma v predhodnih obdobjih in da je seveda tudi dobra popotnica za pričakovano poslabševanje portfelja zaradi recesijskih pritiskov. Seveda pa še enkrat. Če bodo recesijski pritiski trajali dlje časa, če ukrepi ne bodo delovali oziroma ne bodo implementirani, potem se bo kvaliteta portfelja slabšala. Ne samo pri teh kreditih. Kvaliteta portfelja se bo slabšala pri vseh tistih kreditih, kjer je finančni vzvod visok. Finančni vzvod, torej zadolžitev podjetij pa ni visok samo prti teh konkretnih aktivnostih, ampak tudi pri drugih dejavnostih. Še posebej pri nekaterih cikličnih dejavnostih, kjer so posledice recesije dosti večje in je ravno tako v ozadju premoženje, ki je manj likvidno, nepodeljivo oziroma, kjer je tržna cena težje določljiva. Skratka nas zanimajo vse te dejavnosti, ne samo prevzemni krediti in to je seveda tisto, kar lahko vpliva na stabilnost ali pa nestabilnost bančnega sistema. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za to. Zdaj se mi je pravzaprav iz povedanega porodilo tudi ena bojazen. Bojazen

8. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) ta, da seveda terjate ali pa verjetno banke terjajo zaradi izpostavljenosti do nekaterih komitentov, kjer so slabo zavarovane kredite, boljša zavarovanja do drugih komitentov. Posledično seveda to lahko pomeni tudi slabše pogoje, kreditne pogoje nekaterih gospodarskih subjektov, če vas prav razumem. Pravite, da so eni krediti ali pa eni posli zavarovani bolje kot drugi in da v suma sumarum ne morete povedati v katerem primeru gre za odstopanja. Torej nekdo plačuje očitno za nekoga drugega in to je še večji problem kot sem mislil. Če vas seveda lahko tako razumem.
Drugo, kar je, je zanimivo. Pravite, da ta višina oziroma, da ta tveganja povezana s temi krediti, to se pravi menedžerskih prevzemov in podobno, ni tako velik, da bi ogrožal bančni sistem. Zakaj potem smo v zakonu o jamstveni shemi, s katerim želimo pomagati gospodarstvu, da dobi poroštva države za kredite namenjene poslovanju, investiranju in gospodarski aktivnosti, zakaj smo morali vnašati določene izjeme, da se bankam seveda dovoljujejo reprogramiranje le-teh, če pa to ni pravzaprav nek velik delež.
Tretja stvar pa se nanaša na Ministrstvo za finance eno vprašanje in sicer sklicujete se na ta 231. člen zakona o bančništvu. Mimogrede piše, da zaupne informacije sme banka posredovati tudi naslednjim osebam, nadzornim organom pristojnim za nadzorovanje finančnih družb. Jaz ne vem. Če parlament in komisija za nadzor javnih financ, ki že po sami besedi to pomeni, ni takšna institucija Še posebej, če to beremo v povezavi z 2. členom istega zakona. To je 215. členom, kjer dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki jih vodi v okviru svojih pristojnosti. Mislim, da je po moji oceni z neko voljo po razjasnitvi zadev tu dovolj pravnih podlag za bolj odprt pogovor. Vendar je pa po 231. členu, na katerega se zelo sklicujete, zelo evidentno piše, da osebe, ki jim je dovoljeno razkriti informacije ministrstvu pristojnemu za finance oziroma drugemu državnemu organu druge države in tako naprej: Pa me zanima glede na to diskusijo na tej komisiji in tudi širše, ali je Ministrstvo za finance terjalo od banke kakšne podatke in katere in ali jih je dobilo. Izvolite.

MAG.BOŽO JAŠOVIČ: Hvala lepa glede razumevanja. Glede presežka zavarovanj o katerem sem govoril, sem samo opozoril. Če bi seštevali te kredite in pri enih je presežek, pri drugih morda ni, skupna številka ne da realne slike kakšna so zavarovanja. To sem hotel povedati. Drugače pa iz vidika banke. Če je pri enem kreditu presežek, pri drugem ne, čisto nič ne pomeni. Za tisti kredit, kjer ni presežka, kjer se ne pričakuje poplačila celotne glavnice in obresti, mora oblikovati rezervacije oziroma oslabitve ne glede na to, da je nekje drugje lahko presežek.
Glede tveganj kreditov za prevzemne dejavnosti. Ti krediti so tveganim, zato je Banka Slovenije za te kredite zahtevala večji ponder pri zahtevanem kapitalu. Torej ti krediti morajo imeti, če se banka izpostavlja tem kreditom, mora imeti banka za 50% več kapitala. Torej to so tvegani zato, ker govorimo o visoki zadolžitvi teh oseb. Torej visoka zadolžitev pomeni finančni vzvod, ki v slabših razmerah multiplikativno deluje na večanje izgub podjetij. V dobrih časih pa seveda obratno. Ampak zdaj smo v slabih časih in zato so ti krediti za nas tvegani sami po sebi. Obseg je pa milijarda 600 na 46 milijard, 47 milijard bilančne vsote celotnega bančnega sistema. Glede na celoten obseg sem si upal dati to sodbo, da je obseg tako majhen, da bi seveda banke morale to znati obvladovati. Tako, da iz te plati sem dal to sodbo. Sicer pa ti krediti za nas so tvegani in imajo tudi regulativno tak tretma.

9. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Glede Ministrstva za finance, še enkrat, minister za finance lahko sodeluje na sejah Sveta Banke Slovenije. In po zadnjih podatkih vam lahko povem, da se je večine sej v novem mandatu aktualni minister udeležil. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Izvolite.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Po našem mnenju evropska direktiva o kapitalski ustreznosti bank ne dovoljuje take interpretacije 231. in 215. člena zakona o bančništvu, ki bi omogočala nadzornim institucijam razkrivanje individualnih podatkov. Ministrstvo za finance do zdaj ni od Banke Slovenije nikoli zbiralo podatkov na individualni ravni, ampak zgolj agregirane podatke o stanju na tem področju. Če bi želeli priti do drugačne interpretacije obeh členov veljavnega zakona, bi verjetno morali iti v Državni zbor po uradno interpretacijo zakona, s presojo evropske direktive. To je naše mnenje.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Trofenik.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Ta zadeva je že dokaj mučna. Spominja me na lansko poletje, ko je bila situacija približno enaka.
V uvodu bi rad povedal, da mi ne bi kdo podtaknil kake radovednosti izven zakonskega okvira, ki si ga pač tolmačim v okviru svojega znanja in poznavanja. Rad bi kot soavtor vprašanja ali vprašalnika, ki bi ga lahko tudi postavili po mojem prepričanju še bolje. Konkreten odgovor, katera vprašanja so navzkriž z veljavno zakonodajo. Povedali ste nam obseg, z letnim intervalom od leta 2005 do 2009. Mi smo želeli sicer kvartalni interval, da bi lahko dinamiko spremljali bolj podrobno. In najprej je bila ideja tri leta, potem je bilo soglasno razširjeno do leta 2000, da ne bo kakega nesporazuma. Verjamem, da je to precej dela. Število kreditov, po katerih smo spraševali, ali je to direktno iz katere določbe, bi prosil, ker potem ne bom več nikoli sodeloval v kakih takih vprašanjih ali jih postavljal, če mi bo nekdo jasno povedal, da je to število odobrenih kreditov v nasprotju z zakonom in da to razkriva neke individualne stvari.
Način zavarovanja tudi, ali je to vprašanje v nasprotju z zakonom, v globalu. Način zavarovanja bi lahko razbili pedantno in po mojem prepričanju bi bili še vedno znotraj okvira, o zavarovanih in nezavarovanih, ker je možno razbrati, da so bili tudi nezavarovani krediti. Potem zavarovanje z vrednostnimi papirji bi zopet lahko delili na podrazrede. Z vrednostnimi papirji, kajti so bili kupljeni pa z njimi zavarovani krediti, ali drugi vrednostni papirji in druge oblike zavarovanja. Pa tega nismo šli tako podrobno, bolj je bilo generalno vprašanje, ali sploh zavarovanje ali ne zavarovanje. Čeprav je aktualno tudi vprašanje, ali zavarovanje s tistimi vrednostnimi papirji, ki so bili predmet nakupa s kreditom.
Naslednje vprašanje ali radovednost, o odločitvi, ali na ravni uprave ali z vednostjo ali soglasjem, kakorkoli je to v statutih urejeno, tudi nadzornih svetov. Ali je tudi to v nasprotju z zakonom? Če je

10. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) to v nasprotju z zakonom, prosim, potem mi odgovorite tudi na vprašanje, pa ne da bi bil zlonameren, kako je nekdo lahko razlagal, da ni bil noben kredit največje državne banke v preteklosti odobren s soglasjem ali vednostjo nadzornega sveta. To so bile izjave, ne bom imenoval, ker nimam rad, da bi komu politično kaj pritikal, ampak vsi vemo, kdo je to govoril, tisti, ki je imel vsa pooblastila in dostop do podatkov. Lepo prosim, dajte nam to povedati, potem bomo pač razmislili, če je sploh smiselno še kaj spraševati. Pa osebno nimam nobene najmanjše želje iz elementarne radovednosti, ampak po situaciji, ki je na področju financ, brez krize, s krizo ali s to slovensko specifiko, je brez smisla sedeti, razpravljati in diskutirati, če nimaš nekaterih elementarnih podatkov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala. Poslanec Černač, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav vsem! Tako kot je bilo povedano, zadnje leto dni, nekako lani v tem času, smo imeli neke podobne seje, kjer smo zahtevali odgovore na podobna vprašanja, pa smo priče skrivalnicam, skrivanju podatkov, skrivanju za domnevo zaupnosti, ne samo s strani Banke Slovenije in državnih bank, ampak v zadnjem času tudi s strani dela vladajoče politike. Zaradi takih skrivalnic in tajnosti se je sesul svetovni finančni sistem, ker podatki niso bili dostopni nadzornim institucijam. Danes, ko to poslušam tukaj, imam občutek, da Banka Slovenije ne deluje v interesu te države in državljanov, ampak deluje v interesu nekih lobijev v ozadju, ker se gre skupaj z njimi skrivalnice. Tudi prehajanje vodilnih kadrov iz Banke Slovenije v komercialne banke in obratno, kaže na to, da gre za neko ozko povezano strukturo ljudi, ki v ozkem krogu odločajo o milijardnih zneskih v evrih. In ne želijo dati transparentnih odgovorov, kako in na kakšen način so ti zneski zavarovani. Ali bodo ti ljudje odgovarjali na koncu, bodo iz svojih žepov plačali, če bo treba banke še enkrat sanirati? Ne bodo! Naši državljani bodo morali plačati sanacijo bank. To je neodgovorno in nedopustno. Nedopustno je tudi, da na prejšnjem nadaljevanju seje ni bilo predstavnikov Banke Slovenije, da se ne odzivajo na vabila parlamenta in nadzorne komisije parlamenta. Jaz ne vem, če se še v kakšni državi v Evropi in svetu to dogaja. Mislim, da gre za resna vprašanja in da je vrag vzel šalo in da je konec skrivalnic. Ni še dolgo tega nazaj, ko smo točno v tej dvorani slišali, pa kaj, če je v Lehmann Brothers poniknilo 38 milijonov evrov Banke Slovenije, pa kaj! Kot da je to 10 evrov! Saj so rezerve, pa se bo iz rezerv pokrilo. Ali je temu res tako? Ali imamo pravico vedeti, kako in na kakšen način odloča za ne slabo plačo in ne malo število ljudi, ki odločajo o tem, ali te pravice nimamo? To, kar je Komisija za nadzor javnih financ na prejšnji seji sprejela, tu ne gre za nobene tajnosti. Zadeva je zelo jasna, število kreditov, višina, zavarovanje posameznih kreditov, vse se da povedati brez razkrivanja individualnih podatkov. X kredit je zavarovan z delnicami, ki so vredne ena, pred enim letom so bile vredne pa sto. Zadeva je zelo enostavna, in to želimo slišati. Namesto tega poslušamo skrivalnice, tolmačenja nekih

11. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) direktiv. Nismo danes zaradi tega tukaj, danes smo zaradi tega, da končno damo na mizo podatke, od katerih je odvisna ogroženost našega javnofinančnega sistema. In namesto da bi Banka Slovenije delala z roko v roki z Državnim zborom pri tem vprašanju, je občutek, da dela z roko v roki z nekom drugim. Žal se tega občutka ni mogoče znebiti. Kako je sicer mogoče, da neko podjetje v decembru, ko je bil kreditni krč na vrhuncu, dobi nekaj deset milijonov evrov posojila pri NLB v enem tednu, brez kakršnihkoli dodatnih zavarovanj. Kako je to mogoče? Če temu, o čemer govorim, ne bi bilo res.
In bi, spoštovani predsednik, prosil, da če danes ne dobimo odgovorov na vprašanja, ki smo jih zastavili, da jih terjamo na drugih nivojih oziroma zahtevamo odgovornost tistih, ki ne delujejo v skladu s tem, kar je zapisano v ustavi in zakonu.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Poslanec Posedel, prosim.

LOJZE POSEDEL: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Da ne bi bilo nesporazumov, je želja oziroma potreba tako v opoziciji kot koaliciji enaka - da se posamezni podatki, posamezna ravnanja pregledajo, da dobimo ustrezne odgovore, in se tega tudi zavedamo. Ob tem bi posebej opozoril in tudi predlagal, tako kot že na prejšnji seji, da bi takšne razprave le zaprli za javnost. Prav je, da javnost izve vse, vendar ne na način, da se takole razpravlja o bančnem sistemu in da se lahko na ta način naredi tudi škoda. Zato predlagam tudi za naslednjo sejo, ker očitno danes teh podatkov ne bomo dobili, ki smo jih zahtevali, da bi za naslednjo sejo le pripravili v Banki Slovenije, bankah in na Ministrstvu za finance te podatke, ki so bili prej že tudi lepo razloženi, ki jih želimo brez imen, in smo prepričani vsi, ki smo člani te komisije, da se to lahko napiše v obliki, ki bi zagotavljala, da bi se o tem tudi pogovarjali drugače, kot se danes pogovarjamo. Še posebej zato, ker je tudi bil predlog, da se ti podatki pregledajo tudi od leta 2000 oziroma 2005. Osebno sem prepričan, da je zelo prav, da se pogleda, če so ti krediti naraščali od leta 2005, ko je bilo 421 milijonov takšnih kreditov, pa 2006 639, 2007 milijarda 400 in milijarda 600, da je verjetno bila v tem obdobju velikokrat ta tema na dnevnem redu. Prepričan sem ali pa vsaj upam, da so bili takrat na Svetu Banke Slovenije prisotni predstavniki tako Ministrstva za finance kot člani takratne komisije za nadzor javnih financ. In bi bilo dobro, da bi dobili tudi te podatke, kako se je odzivala takratna vlada ali takratni finančni minister na to strahovito

12. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) povečanje obsega teh kreditov.
Tako da se pridružujem tej zahtevi, da se do naslednje seje pripravijo ti podatki v obliki, kot jo zakon določa. Da bi bilo dobro, da tudi naša Zakonodajno-pravna služba poda mnenje o tem, do kam lahko s svojimi zahtevami posegamo, in da potem tu ne bo dileme. Tako da se pridružujem tej zahtevi, da se ti podatki dodatno razgradijo v tej zahtevani obliki, kot je bila sprejeta na prejšnji seji, da se dopolnijo še s tistim dodatkom, kako je bilo odreagirano in kakšna so bila stališča o povečanem obsegu, o takratni oceni vzdržnosti bančnega sistema, o preveliki ali ustrezni višini teh kreditov, prevzemnih oziroma namenjenih za prevzem. In ponavljam tudi predlog, da bi v tem delu obravnave teh podatkov le zaprli za javnost, zato da bi se verjetno lažje in bolj odgovorno pogovarjali in da se potem takšni podatki ne uporabljajo za dnevnopolitične namene, pač pa za to, da opravljamo mi svojo nadzorno funkcijo.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Poslanec Likar, prosim.

RADO LIKAR: Hvala za besedo. Glede na to, da je ta 1. točka sklepa, ki smo ga sprejeli na prejšnjem nadaljevanju seje, je po mojem mnenju zelo jasen. Zdaj tudi že govorimo eno uro in se po moje vrtimo tu kot mačka okrog vrele kaše. In bi rad odgovor, glede na to, da v zvezi s to 1. točko nismo v bistvu dobili nič pisnega, zdaj so le ustna pojasnila. In bi si želel, da dobimo odgovor na to 1. točko, glede števila kreditov in tako naprej, kot je rekel že kolega Trofenik pa Černač. Ne vem, zakaj bi se s tem razkrivalo kakšne tajnosti oziroma osebne podatke. Skratka, rad bi odgovor, ali je pričakovati, na naslednji seji, po možnosti oziroma po potrebi, če je to lahko zaprta seja, ali bomo te podatke dobili ali ne, in če ne, zakaj, ali je to pač razkrivanje tajnih podatkov. Ampak jasen odgovor, ker to vprašanje, ta 1. točka se mi zdi zelo jasna, in to bi rad. To je prvo.
Pa še drugo. Ne vem, če sem prej prav razumel predstavnika Banke Slovenije, da vabi na sejo svetov člane Odbora za finance, ali kako? /Oglašanje v ozadju./

MAG BOŽO JAŠOVIČ: Člane Odbora za finance. /Brez mikrofona!/

RADO LIKAR: Aha, ampak to ne vseh, ker... /Oglašanje v ozadju./ No, samo toliko še, ker sem član Odbora za finance, pa nisem tega nikoli dobil. Samo toliko, če sem mogoče preslišal. Hvala za...

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Černač je želel besedo. Prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Glede interesa pozicije, da se stvari razčistijo, z vsem dolžnim spoštovanjem, kolega Posedel, ta interes se je prej, kot sem razmišljal v začetku, pokazal, kakšen je, ko ste preiskovalno komisijo omejili na dve podjetji, Laško in Istrabenz. Zelo hitro se je pokazalo, zakaj ste takrat tako naredili in zakaj ste s to preiskovalno v tako ozkem krogu pohiteli. Ti zadnji primeri kažejo oziroma so odgovor na ta vprašanja glede resnosti namena in interesov.
Glede podatkov, noben problem ni zapreti seje, če bi podatke imeli. Ampak kaj pa imamo danes v rokah - ničesar. Zakaj naj bi danes sejo zapirali, zato da bi govorili o tem, kar beremo v časopisih? Saj več izvemo iz časopisov kot pa s strani pristojnih institucij, ki so dolžne Državnemu zboru tudi po ustavi poročati o svojem delu in o tem, kaj se v njih dogaja, zelo podrobno. To poročanje, glejte, ni tisti bilten, ki ga dobimo enkrat na leto, v katerem ne preberemo nič oziroma so podatki zaviti v splošne pavšalne številke in ocene, v neke statistike, ki ne dajejo odgovorov na konkretna vprašanja. Meni navedba, da so posojila ustrezno zavarovana, ne pove nič, popolnoma nič. Ko bom prebral v tem gradivu to, kar smo zahtevali, posojilo X ali pa zaradi mene posojilo Ultri, kot vidim tule, "Ultra, vsa naša posojila so zavarovana," Dnevnik danes. Ko bom prebral, posojilo Ultri je zavarovano z ne vem čim in tako naprej, to je pa druga zgodba. Ali pa Merkur, Istrabenz ali pa Laško, Mercator in ne vem še kdo, ali pa S-Hram. In mi smo zahtevali zavarovanje, način zavarovanja posameznih kreditov in kdo jih je odobraval. Jaz ne vem, ali je res to velika tajna, da se pove, da je, ne primer, kredit Ultri odobril predsednik uprave ali pa uprava in da ni imel nadzorni svet pri tem nič zraven, če ni imel. Verjetno to ni nobena tajna, da se pove, kdo je kredite odobraval. Ker ta domačijska politika je ne samo v tej državi, tudi v svetu pripeljala do te finančne svetovne krize. In to je problem. In očitno se ga mi danes tu še ne zavedamo oziroma se ga odgovorni ne zavedate. Mene je kot člana tega parlamenta strah, da se bo krah, ki se je zgodil nekje zunaj že pred časom, zgodil pri nas v prihodnjih mesecih. In zaradi tega postavljamo ta vprašanja, ne zaradi lastne radovednosti. Hvala.

13. TRAK: (PK)

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Dovolite mi še to, zdaj tukaj imamo, jaz sem tudi malo zmeden glede tega kaj vas oziroma kaj vi tolmačite pod tem, da nam lahko posedujete in kaj ne. Iz dopisa Banke Slovenije je hvalevredno sledilo tudi iz poročila zelo jasno, individualno, da Banka Slovenije razpolaga v svojem portfelju z dvema obveznicama, Lehman Brothers v višini osemintrideset milijonov evrov. Se pravi, v temu primeru ste individualno poročali in povedali kaj imate.
Ko pa nas zanima, recimo število teh kreditov oziroma nek agregiran podatek, ne individualen pa je zadeva drugačna. Še več, ko vas vprašamo o podatku koliko oziroma kolikšna vrednost teh kreditov je zavarovanih, teh v okviru 1,6 milijarde evrov v skladu z internimi pravili bank in seveda v skladu s količniki zavarovanj, ki so predpisani pri posameznih bankah tudi to ne moremo slišati oziroma ne moremo slišati tudi način odobravanja. Se pravi to so vse agregirani podatki, to niso podatki individualni. In tudi seveda to vliva dodatno skepso in tudi sam se pridružujem temu vprašanju, ki ga je načel poslanec Trofenik, da nam pravzaprav zelo jasno poveste katera naša vprašanja so po vašem tolmačenju zakonodaje v nasprotju s temi zavezami po varovanju zaupnosti kajti menim, da je res samo še en korak in to je, da začnemo diskusijo o odgovornosti in ne nazadnje tudi poziciji umeščenosti parlamenta v tej relaciji do Banke Slovenije. Izvolite, prosim.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Hvala lepa za ta vprašanja, bom poskusil pojasniti.
Oprostite mi en spodrsljaj, na začetku sem pozabil opravičiti guvernerja Banke Slovenije, ki bi se sicer odzval na vabilo za to sejo vendar je v Frankfurtu na svetu guvernerjev Evropske centralne banke.
Glede vprašanj, ki so bila postavljena, poglejte, konkretno v zvezi s sklepi, ki ste jih poslali oziroma zaprosilom katere podatke bi želeli lahko zelo natančno povemo. Po našemu tolmačenju lahko damo podatek o številu kreditov, tega vam bomo tudi dali pisno. Njihova višina je lahko v agregatni obliki tako da se ne razkrivajo posamezni komitenti oziroma posamezne banke. To višino smo že dali, razbili smo celo na skupino bank v pretežni državni lasti.
Tretja alinea je problematična, za to alineo menimo, da ne moremo dati, ker gre zavarovanje posameznih kreditov, je bilo zaprosilo način in višina zavarovanja. Menimo, da je to individualni podatek, ki ga lahko pridobimo v teku nadzora in takšnih podatkov ne smemo posredovati. Poskusili bomo v agregatni obliki narediti oceno kakšna so zavarovanja, zakaj oceno? Ker je težko agregirati te podatke. Na individualni ravni dajo neko vsebino, dajo neko sliko, na agregatni ravni je ta slika lahko zamegljena.
Tako da bomo vendarle poskušali dati eno oceno in iz te ocene bo verjetno sledilo tisto kar sem rekel, da so pretežno zavarovanje z vrednostnimi papirji. Naj povem to, da okoli števila teh kreditov, še enkrat opozarjam, mi smo nabor pravnih oseb, ki so sodelovala v prevzemnih aktivnostih, sami sestavili. To ni neka regulativna kategorija, ki bi nedvoumno jasno opredeljevala to je pa takšen in takšen kredit. Za hipotekarni kredit vemo ali pa potrošniški kredit, to je regulativna kategorija

14. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) kratkoročni kredit je tudi regulativna kategorija, to je bil pa rezultat našega napora, da smo zaradi dogodkov, ki so se začeli odvijati leta 2005 to kategorijo kreditov oziroma to aktivnost bank posebej spremljala. Torej, to je produkt naših naporov.
Način odločanja o podelitvi kreditov, tega podatka mi nimamo, ta podatek mi vemo kadar gremo v nadzor v konkretno banko. Tako da mi bi morali ta podatek dobiti z anketo. Če boste vztrajali na tem bi lahko v bistvu na agregatni obliki, koliko odstotkov teh kreditov je bilo, bom rekel, odobreno s strani uprav, koliko odstotkov kreditov je bilo s strani nadzornih svetov. Na ta način bi ta podatek lahko priskrbeli ne pa po posameznem kreditu. Nas je torej motilo v vsem tem to, da želite podatke po posameznem kreditu in naše tolmačenje, da po posameznih komitentih, po posameznih bankah teh podatkov ne smemo sporočati.
Glede našega odziva, poglejte prvo vabilo je bilo zelo jasno in je opredeljevalo aktivnost bank v pretežni državni lasti v zvezi z krediti, prevzemnimi krediti. Mi smo na osnovi tega vabila razumeli, da gre za konkretne banke, za konkretne kredite in se zato seje nismo udeležili in smo se tudi opravičili. Torej, ne da odziva ne bi bilo, poslali smo opravičilo.
Še enkrat, nadzor nad Banko Slovenije je institucionalno dogovorjen oziroma določen, kot sem rekel. Minister za finance lahko prisostvuje sejam sveta, prav tako član monetarno kreditnega odbora oziroma odbora za finance Državnega zbora, vabilo dobiva predsednik odbora in kateri koli član tega odbora se lahko udeleži seje sveta Banke Slovenije, da bi spremljal kako odločamo, kako sprejemamo, ker večina oziroma skoraj vse nadzorne točke se obravnavajo na seji sveta.
Zdaj, ali zaprtje seje pravzaprav rešuje ta problem, da bi dobili individualne podatke? Po našem mnenju ne, ker bi morali biti upravičeni do teh podatkov. Predstavnica ministrstva je rekla, da je dala predlog, če bi se izkazalo, da ste upravičeni potem seveda bomo mi z vso odgovornostjo te podatke dali, v nasprotju pa vztrajamo oziroma tolmačimo zakon tako kot je bil zdaj predstavljen. Ali so krediti ustrezno zavarovani, češ da je bila dana sodba, da je vse ustrezno zavarovano. Ni čisto tako, vsi krediti niso ustrezno zavarovani in tam morajo banke delati oslabitve. Vendar, kot sem rekel, situacija je od kredita do kredita različna, mi ne moremo pavšalizirati in reči, vse je dobro. Znotraj tega je tudi nekaj gnilega.
Glede obveznic Lehman Brothers, to ne sodi v bančni nadzor, to je druga dejavnost Banke Slovenije, upravljanje s finančnimi naložbami in to je naša odločitev oziroma odločitev vodstva Banke Slovenije ali takšen podatek dati v javnost ali ne. Torej, za takšen podatek nas ne zavezuje Zakon o bančništvu v zvezi z nadzorom nad bankami.
Glede količnikom ali zavarovanja ustrezajo internim pravilom, internim sklepom oziroma količnikom, ki jih banke same postavijo, tudi tega podatka od Banke Slovenije nimamo. Tega dobimo "ex-post" v nadzoru, ko pregledujemo kakšne imajo pravilnike, postopke, procedure in takrat ugotavljamo ali je banka sledila svojim internim navodilom ali ne. Na koncu koncev banka lahko da tudi nezavarovan kredit, če meni, da lahko takšno tveganje prevzema. To je njena odločitev, mi tega ne moremo preprečiti, mi seveda bo tem zahtevamo, da ima ali ustrezne oslabitve, če so te potrebne ali pa ustrezen kapital.
Tako da, jaz še vseeno mislim, da ta institucionalni okvir, ki daje možnost nadzora je, obstoji, ga je možno izkoristiti in seveda lahko bi tudi preko tega institucionalnega okvira pridobili določene podatke oziroma vsaj občutek kako Banka Slovenije izvaja funkcijo nadzora. Sicer je pa do Državnega zbora poročanje Banke Slovenije jasno, mi moramo poročati, zopet, da ne bom ponavljal, vemo kakšna so poročila, da o teh poročilih ne smemo razkrivati individualnih podatkov. Toliko bi jaz dodal h tem vprašanjem.
Vseeno pa upam in sem prepričan, da verjamete, da poskušamo po najboljših naporih izvajati svojo funkcijo. Seveda ne sprejemam očitka, da smo v kakšni navezi z bankami in zato, da bi prikrivali stvari.

15. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Nasprotno. Naša naloga je jasna, kajti vsako prikrivanje bi pomenilo le povečevanje naše odgovornosti in na koncu koncev. Če bi se kaj resnejšega zgodilo tudi materialne oziroma finančne cene za kasnejše razreševanje takih težav. Sicer moram pa reči, da slovenski bančni sistemi je relativno dobro doslej prinesel krizo finančno in kasneje recesijsko. Še enkrat pa moram poudariti to, da pa ocenjujemo, da je implementacija ukrepov, ki so bili v Državnem zboru že sprejeti izredno šibka in to nas pa vseeno skrbi, ker menimo, da ta lahko prispeva k poslabševanju situacije, ampak vseeno upamo, da se bo to razrešilo in da bo implementacija ukrepov zaživela in dala želene rezultate. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Izvolite poslanec Majhenič.

SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo. Ves čas se prilagajate trenutni situaciji na tej seji in odgovarjate le na najnujnejše s pridržkom. Vprašanja so bila zelo jasna in je bilo za pričakovati, da bodo tudi odgovori zelo jasni. V vsem tem je zaznati, da ni interesa, da se stvari razjasnijo in sem mnenja, da je pritisk za skrivanje podatkov od nekoga, ki je nad komisijo in parlamentom, pa se izjasnite, kdo je to, kadar vam daje zeleno luč za informacije, da jih lahko daste.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz bi počasi to razpravo... Poslanec Černač, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Koliko jih je do sedaj odgovarjalo, gospod Jašovič za neustrezno delo? Nihče, ne v Banki Slovenije, ne v nobeni banki. Kreditov, ki so bili sporni in ki jih je bilo treba od nekje drugje poplačati je pa kar nekaj. Lahko začnemo kar pri Banki Slovenije, pa pri 38-ih milijonih Lehman Brothersa in tako naprej. Tako, da odgovarjal ni nihče. In s takim načinom dela tudi v bodoče očitno ne bo nihče in to je problem. To je problem, ker ni odgovornosti. Zaradi tega ni resnosti. Zaradi tega se lahko to dogaja, kar se dogaja. Zaradi tega se lahko na domačinski način odobravajo 10, 100 milijonska posojila v evrih. To je problem v tej državi. In zaradi tega zadnje pol leta umirajo podjetja, ki imajo uveljavljene in dobre blagovne znamke(?) in ker niso v teh domačijskih krogih, ne morejo priti do posojil. To je dejstvo. Drugače je meni nepojmljivo, da lahko dobi recimo Merkur v decembru mesecu posojilo več 10 milijonov evrov za nek menedžerski odkup, ne more pa ga dobiti podjetje, ki ima zdrav program in ki bi rado delalo proizvodnjo, zaposluje in bi rado prispevalo k splošni razvitosti v tej državi oziroma k temu, da bi bile posledice splošne krize čim manjše. In ta občutek, ki ga imam se bojim, da ni samo občutek. Zaradi tega jaz mislim, da so stvari dejansko šle predaleč in da se bo parlament moral s tem vprašanjem resno soočiti in da se tukaj ne sme ponavljati delitev na opozicijo in pozicijo. To so resna vprašanja in enkrat jih je treba dokončno doreči. Mislim, da so šle stvari dejansko predaleč.
Javil sem se k besedi, ker sem vas hotel vprašati. Tukaj imamo danes na mizi dva dokumenta. En dokument je s strani Nove Ljubljanske banke, gospod Nučič je podpisan, skupina Ultra, pridobitev podatkov je naziv tega dokumenta z dne 3. 6. 2009. In v njem piše izpostavljenost nove Ljubljanske banke do skupine Ultra znaša 5,9 milijona evrov, naložbe so zavarovane. Nadalje sporočamo, da v medijih objavljeni podatki o kreditih NLB družbi Hram Holding niso točni in da so krediti ustrezno zavarovani. Tukaj smo dobili še en dokument na mizi, prikaz izpostavljenosti do izbranih skupin v NLB po stanju na dan 31. 3. 2009, kjer so navedeni zneski kreditov do te skupine Ultra in z njo povezanih podjetij, Margento, Telargo, Hram Holding, Fokuss in tako naprej. In iz te tabele izhaja, da ima ustrezno zavarovanje samo eden izmed teh kreditov. In to družba En plus Ljubljana-Črnuče.

16. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Za vse ostale je napisano, da nima ustreznih zavarovanj. Kaj je falsifikat? Ta tabela ali ta dopis, ki ga je gospod Nučič podpisal, ker se te stvari ne ujemajo.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Tudi sam bi se pridružil enemu vprašanju, ki je zelo zanimivo in izhaja iz teh dveh dopisov. Zanima me torej jasno vprašanje bank Nove Ljubljanske banke, ali je ta pravzaprav seznam, ki je zakrožil v javnosti, falsifikat ali izhaja iz Nove Ljubljanske banke ali so torej navedbe v tem točne? Tukaj so tudi ustrezne robnike, prvovrstna zavarovanja, ustrezna zavarovanja, primerna zavarovanja in pri skupini Ultra je vsepovsod ničla. Me zanima, kakšna so druga zavarovanja, ki tukaj niso navedena. Podobno je tudi pri Hram Holdingu in zanimiva razlika je iz tega vašega dopisa, ki bo jo rad dobil pojasnjeno. Pri izpostavljenosti skupine Ultra so naložbe zavarovane, navajate. Pri izpostavljenosti Hram Holdinga, pa so ustrezno zavarovane. Se pravi velika razlika v terminologiji in vas zelo jasno sprašujem. Ali so v obeh primerih, govorim o vsaki posebej, bila spoštovana interna pravila Nove Ljubljanske banke pri kreditni oziroma količnikih zavarovanja v teh dveh primerih oziroma v vseh teh navedenih kreditnih relacijah Nove Ljubljanske banke do posameznih firm, samo oddaljene(?)? Ali so bila interna navodila spoštovana oziroma ali so v teh primerih šle tudi banke po tisti poti, ki jo je nakazal že predstavnik Banke Slovenije, češ da lahko odobrijo tudi nezavarovane kredite in potem vsi ostali komitenti teh bank pokrivajo to nesprejemljivo odločitev ustreznih institucij To so precej konkretna vprašanja. Se nanašajo na tudi konkreten dokument. Izvolite. Poslanec Posedel je še želel. Verjetno s tem ali s katerim drugim?

LOJZE POSEDEL: Ne konkretno s tem. Najprej bi nadaljeval razpravo, ki je bila prej, ki jo je gospod Černač prikazal, kot da se je vse zgodilo v teh šestih mesecih nove Vlade in kriza ni nastala ne v Sloveniji, še manj svetovna v šestih mesecih, ampak se je pripravljala oziroma dogajala dlje časa. Zato predlagam, da pripravimo te podatke, še posebej pa tudi čisto konkretno vprašanje, ker verjetno je tudi bivši finančni minister v tem obdobju od 2005, ko se je najbolj povečevalo število teh kreditov, tako po številu, tako po vsebini udeleževal teh sej Sveta banke in tudi ustrezno odreagiral, če je bil takrat že to tudi lahko kot problem, ne pa danes, ko se v bistvu ta kvota zmanjšuje. Enako pa glede na zadnjo razpravo pa nekaj. Poglejte, mi smo v naši poslanski skupini Zares sami zahtevali. Kolega Vili Trofenik je na predsednika komisije naslovil dopis za zahtevo, da je potrebno pridobiti odgovore na naslednja vprašanja ali so podatki, ki so jih navajali mediji glede kreditov povezani z Ultro resnični? Ali so bili podatki, če so bili posredovani iz NLB d.d. posredovani skladno z zakonom, kako bosta obe ustanovi, če se izkaže, da so bili posredovani, neresnični in zavajajoči podatki, s tem v zvezi ukrepali? Kaj sta NLB in Banka Slovenije že storili in kaj bosta storili, da bi preprečili tovrstne zlorabe podatkov in s tem tudi

17. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) spodjedanje kredibilnosti bančnega sistema, kakšna izpostavljenost Nove Ljubljanske banje do skupine Ultra in za kakšne namene bo bila dana posojila in kako so omenjena posojila zavarovana in kdaj so bila dana. In sedaj imamo danes na seji komisije kot odgovor generalnega sekretarja, z zelo jasnim sporočilom, da izpostavljenost Nove Ljubljanske banke do skupine Ultra znaša 5,9 milijonov evrov, naložbe so zavarovanje. Nadalje sporočamo, da v medijih objavljeni podatek o kreditnih Nove Ljubljanske banje družbi Hram Holding, niso točni, in da so krediti dani družbi Hram Holding ustrezno zavarovani. In ob takšnem uradnem dokumentu, vsaj jaz ga tako jemljem, pride tudi na miz nepodpisan dokument znova s podatki, ki krožijo v medijih, ki so bili objavljeni in se sprašujemo komu sedaj verjeti. Verjamem, da v tem trenutku temu podpisanemu uradnemu dokumentu je pa prav, da se, če so pomisleki še vedno, zadeva razčisti zato, da ne bo nesporazum.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. No, saj jaz sem tale dopis posredoval naprej. Včeraj, ko sem ga tudi prejel in dopisa sta si nekoliko oziroma tudi podatki so si kar nekoliko lahko celo kompatibilni. Veste, če je nekaj zavarovano, ne pomeni, da je ustrezno zavarovano oziroma zavarovano v skladu z internimi pravili. In to tudi piše na dopisu, da so sicer zavarovana, ampak jaz seveda in verjetno tudi vi iz tega dopisa sodeč, se zavzemate za neko bolj eksaktno poročilo v zvezi s tem. Zato sem tudi uvodoma naslovil to vprašanje in se vam tudi zahvaljujem za to dopolnitev. Torej, najprej bi prosil podatke od Nove Ljubljanske banke.

SAMO NUČIČ: Hvala za besedo. Da pojasnim. Včeraj smo dobili pod zelo nujno zahtevo, podpisano s strani predsednika gospoda Vizjaka, okrog podatkov, ki jih je zahteval v priloženem dopisu gospod Trofenik. Mi smo vam seveda razkrili to kar smo razkrili tudi javnosti, javnosti smo pa razkrili iz postavljene osnove Ljubljanske banke do skupine Ultra oziroma do Holdinga na podlagi pisnih pooblastil oziroma pisne razrešnice molčečnosti, ki smo jo dobili 29. maja tako s strani Ultre in Hram Holdinga. Na tej podlagi smo seveda v izjavi za javnost, ki je bila poslana medijem 29. 5. pojasnili, da izpostavljenost Nove Ljubljanske banke do Ultre - 5,9 milijonov tolarjev, in da so te izpostavljenosti zavarovane. Enako smo pa dobili pooblastilo na razrešnico, kar se tiče razkrivanja podatkov in Hram Holdinga da, in v tem dovoljenju Hram Holdinga je bilo točno definirano kaj smemo povedati. Smeli smo povedati seveda to kar smo tudi povedali in potrdili na podlagi dejanskih podatkov, da so izpostavljenosti do Hram Holdinga ustrezno zavarovane. To smo vam tudi sporočili včeraj popoldan. Ta dopis sem jaz podpisal. Za prilogo o kateri vi govorite o njih, je v preglednici, pa moram reči, da jo jaz ne poznam niti je nisem nikoli nisem videl niti ni prišla po uradni poti iz Nove Ljubljanske banke.
Je bilo vprašanje, kaj je storila Nova Ljubljanska banka za ugotovitev ali so podatki, ki so očitno, krožijo v javnosti, izvira iz Nove Ljubljanske banke, smo vam tudi v odgovoru napisali, da je takoj potem, ko so bili neki podatki objavljeni v medijih oziroma so začeli krožiti v javnosti, se je takoj uprava banke odločila in odredila pričetek postopka notranje preiskave oziroma notranje kontrole. Ta postopek je v teku in seveda v tem postopku je bilo ugotovljeno ali so podatki, ki so zaokrožili v javnosti, dejansko prišli iz Nove Ljubljanske banke ali gre za originalne podatke ali gre za izmišljene podatke oziroma nek falsifikat. Se pravi, uprava, banka je reagirala, postopek je v teku. Kakšne bodo ugotovitve, pač moramo počakati na zaključek te interne kontrole.
Tako, da moram reči, kar se pa tiče odobravanja teh kreditov pa spoštovanje internih pravil, lahko samo to pojasnim, da tudi v teh dveh primerih, ne samo v teh dveh primerih, vedno odobravanje kreditov poteka v skladu z internimi pravili, spoštovani so količniki spoštovana so pravila za kakšne kredite se zahteva kakšno zavarovanje in kakšne je ocena tvega itn., vendar pa ima seveda uprava tudi v

18. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) skladu z internimi pravili možnost, da sama odloči, da se nekatera pravila, ki so v internem aktu definirana, lahko v posameznem primeru seveda tudi ne upošteva oziroma se upošteva drugače. To je vse zapisano v internih pravilih, to je zapisano konec koncev tudi v aktih, ki jih je sprejel nadzorni svet, se pravi v poslovniku, delu uprave in pa seveda v statutu Nove Ljubljanske banke. V teh aktih je tudi definiran kakšen način odločanja uprave v primeru kadar gre za kredite z večjimi zneski oziroma z večjimi izpostavljenostmi in katere so tisti mejni zneski o katerih morajo odločati nadzorni svet. Lahko zagotovim to, da smo se v preteklosti vedno držali teh internih pravil in moram reči, da vsi interni postopki, kontrole, ki so bile opravljene, tudi posebna revizija, ki je pregledovala to področje dela, ni ugotovila kakšnih odstopanj od internih pravil, ki so definirana. Hočem to potrditi, da so bile praktično ta interna pravila v vseh primerih spoštovana. Konec koncev to nadzira tudi Banka Slovenije pri pregledu konkretnih kreditnih predlogov, seveda s pristavkom oziroma s tem ..., ki ga uprava ima, da seveda lahko v posameznih s sklepom uprave odstopa od meril oziroma od kriterijev, ki so definirane v teh internih pravilih. Se prvi, ta izpostavljenost, če zaključim izpostavljenost do skupine Ultra, je takšna kot je bila objavljena v medijih in na ta način smo seveda tudi vam odgovorili. Bolj podrobnih podatkov pa seveda vam ne moremo in ne smemo predložiti, glede na to, da nas ravno tako zavezuje bančna molčečnost. Hkrati ste verjetno tudi sami seznanjeni, da je pa Ultra sama kot naš poslovni partner oziroma ... sama razkrila vse podatke, ki se tičejo njenega financiranja oziroma razmerja z banko, ampak to je seveda odločitev kreditojemalca samega in ni odvisna od naše volje oziroma od naših omejitev, ki jih izvajamo v skladu z zakonom o bančništvu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Černač, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Predlagam, da strokovne službe gospodu Nučiču ta dokument predložijo, z dne 6. 5. 2009. Ta čas, ko bom jaz razpravljal, da si ga bo lahko pogledal, pa da bo ob zaključku moje razprave lahko potrdil oziroma nepotrdil verodostojnost tega dokumenta.
Zanimivo je to kar pravi. Pravi, ne poznam tega dokumenta, na drugi strani pa, ne vem za kaj gre, na drugi strani pa se je podpisal pod dopis, kjer v zadnjem odstavku pravi, hkrati vas seznanjamo, da je bil po nalogu uprave banke nemudoma sprožen ustrezen interni postopek zaradi morebitnega odliva zaupnih informacij iz banke. Se pravi, ne poznam, da bi šlo za odliv, bil pa je sprožen postopek, da se razišče ali je v ta odziv šlo ali ne. To je ena zadeva. Tako da, bi bilo le prav, da zvemo ali je ta dokument ustrezen ali ne?
Druga zadeva, glede tega razkritja. Očitno je razkritje zelo ozko omejeno. Razkritje, ki vam ga je, kot pravite, dovolila skupina Ultra. In samo v tem delu, ki govori o skupni višini izpostavljenosti in o tem, da so naložbe zavarovane, niti ne ustrezno zavarovane. Tisto kar pa je bistveno in kar nas na tej komisiji zanima, je bilo pa danes že večkrat povedano. In mogoče bi veljalo dobiti danes vsaj odgovor na vprašanje: Kolikokrat je nadzorni svet Nove LB odločal o teh posojilih ali je sploh kdaj odločal o teh posojilih?

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Verjamem tudi, da seveda se je Nova Ljubljanska banka z Ultro kar potrudila pri tem, da želi nekaj povedati in ne pove nič skozi to izjavo za javnost glede odobravanjih kreditojemalcev. Povedali ste zelo zanimivo reč, ki odpira nova vprašanja. Torej sicer imajo banke interna pravila glede količnikov zavarovanja itn., kreditni odbori je seveda potem delajo itn., pride seveda predlog na mizo upravi in hkrati ta interna pravila dopuščajo tudi možnost, da uprava naredi drugače ali pa bi rekel, gre preko teh pravil. In seveda se sedaj zelo postavlja vprašanje, koliko izmed teh 1,6 milijarde evrov, je šlo po taki poti. Torej po taki poti, da se je uprava mimo kredit... oziroma da je uprava dopuščala izjemo od, ki jo sicer mimogrede tudi predvideva interna pravila in seveda tudi se postavlja vprašanje pri tem konkretnem primeru ali torej je bil uporabljen ta adut, bi rekel temu, ta jolly uprave, da lahko seveda odobri določeno posojilo ne glede na vse pogoje kreditnega oziroma internih pravil glede količnikov zavarovanj.

19. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) In vas konkretno sprašujem: ali je v obeh teh primerih uprava odločila po svoji vesti, na tak način da je uporabila tega jollya ali ne? Kajti, iz podatkov ki so, jih ni nihče še demantiral, govori se, da so se v medijih pojavili določeni podatki. To so tabele, ki so s toliko podatki, da se šele z nekimi internimi številkami, ki precej kažejo na to, da so iz notranjih vrst banke. To tudi sami potrjujete, saj ste sprožili interno preiskavo, ampak interno preiskavo zoper tistega, ki je to ven dal, ne zoper resničnost, korektnost teh navedb. Tudi to, če je že nekdo to povedal, je tudi veliko vprašanje ali je povedal ali spustil resnico. Jaz ne branim tistega, ki je to ven dal, verjetno mora spoštovati pravila igre, ki veljajo v banki in v vsaki banki, glede teh podatkov. Ampak, to je eno vprašanje.
Drugo vprašanje pa je ali so ti podatki točki. In bi vas prosil še za eno generalno pooblastilo, ki nima veze s tem primerom, ali pač. Tu imate tri oblike zavarovanja, piše tukaj: prvovrstno zavarovanje, ustrezno zavarovanje, primerno zavarovanje. Katera je četrta oblika ali sploh še oblika zavarovanja? Kajti, če so neke nule je potem več kot jasno, da v skupini Ultra ni zavarovanj. Ali pa recite, da je ta navedba falsifikat, laž in da ni točna.

SAMO NUČIČ: Če grem od zadaj naprej, kar se tiče tega dokumenta samega, prvič vidim ali je falsifikat ali je original - ne vem, bo ugotovljeno v notranjem preiskovalnem postopku o katerem sem povedal, da se je uprava odločila da ga takoj začne, in bo seveda ugotovljeno ali gre za originalne podatke in od kod so ti podatki šli, če so šli dejansko iz Nove Ljubljanske banke.
Glede na navedbo oziroma izjavo za javnost, ki smo jo dali, da je izpostavljenost 5,9 milijonov tolarjev do Ultre in da so te izpostavljenosti zavarovane, očitno gre za falsifikat, ker so tukaj same ničle pri zavarovanjih. Zdaj, kaj je pa res, bo pa ugotovila notranja preiskava. Kar se tiče posameznih kreditov, je bilo to vprašanje - kako je odločala, ali je o tem odločal kreditni odbor ali uprava, vam lahko pojasnim naslednje. Kreditni odbor je praktično uprava. Jedro kreditnega odbora je uprava, predseduje ji član uprave. Vsi člani uprave so seveda tudi člani kreditnega odbora in na kreditnem odboru se odloča o kreditnih predlogih v skladu z internimi pravili. Kot sem pa rekel, ima pa uprava možnost da na seji uprave interna pravila oziroma interne omejitve ali interne limite, ki so definirani ne spoštuje oziroma se odloči v posameznem primeru, da bo kredit odobren izven teh pravil, teh internih pravil. To je suverena pravica uprave, ki je tudi v skladu z internimi akti in statutom. Za večje zneske oziroma za večje izpostavljenosti pa je seveda potrebno soglasje nadzornega sveta. Kar se tiče posameznih kreditov, vam tega odgovora niti ne znam dati, ker gre za vrsto poslov, ki so se začeli v preteklosti, ti krediti domnevno niso bili odobreni vsi hkrati, in zdaj kako je potekal postopek odobritve posameznega kredita v času, vam niti ne znam povedati tako, da odgovoril sem pa s tem kakšno je pravilo.
In kot sem rekel, praviloma se zadeva odobravajo na kreditnem odboru, ima pa uprava možnost, da izjeme od interno definiranih pravil o njih sklepa na sami seji uprave.
Mislim, da sem s tem odgovoril na vsa vaša vprašanja.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Želi še kdo?
Ja, še poslanec Likar potem pa gospod Jašovič.

RADO LIKAR: No, samo eno dopolnilno oziroma odgovor, ki ga je predsednik postavil, ali pa sem preslišal.
Prvovrstno zavarovanje, ustrezno, primerno ali je še kakšno? Mislim, da na to ni bilo odgovora.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Černač, bi še malo...

ZVONKO ČERNAČ: Ne nismo dobili odgovorov. Nismo dobili odgovorov na nobeno izmed konkretnih vprašanj. Res pa je, da smo tudi vedeli, da jih ne bomo dobili. Saj je popolnoma jasno, z vsem dolžnim spoštovanjem, iste osebe se pojavljajo na različnih stolih - nekaj časa v Banki Slovenije, potem v komercialni banki, predsednik uprave Nove LB izhaja iz političnega kroga, bivši predsednik, sedanji predsednik tudi. In zdaj je meni dosti bolj jasno zakaj se je to dogajalo.

20. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Nekaj časa sem še naivno mislil, da gre za nekaj drugega, zdaj pa je zadeva več kot očitna in je popolnoma jasno, ne vem kako bi temu rekel, politična okuženost tista, ki je velik problem v celotnem finančnem sistemu v Sloveniji in zaradi česar nas bo očitno v prihodnosti še bolela glava, tiste, ki smo najmanj krivi za to in ki očitno prevzemamo največjo odgovornost po tej logiki. Tisti, ki bi jo morali prevzeti, tega ne čutijo, niso čutili in tudi očitno ne čutijo, da bi jo morali prevzeti v bodoče.
Kaj pomeni navedba, da so naložbe zavarovane? In kaj pomeni navedba da so naložbe ustrezno zavarovane? In zakaj skrivalnica pri teh terminih, če je res, da je bilo dano dovoljenje da se vse razkrije - naj se razkrije! Kako so zavarovane, s čim?! Konkretno! Kako je 6 milijonov nekaj manj kot 6 milijonov evrov, v tem primeru, zavarovanih. Kako je milijardo 600 milijonov evrov zavarovanih? Koliko odstotkov od tega zneska je takšnih, za katerega lahko z verjetnostjo rečemo, da bo v primeru da se karkoli zgodi ali da se ta kriza nadaljuje še eno leto, tudi povrne. Te odgovore smo danes želeli in nismo dobili nobenega. Torej, v primeru skupine Ultra pravite, da so naložbe zavarovane. V primeru Hram Holdinga pravite, da so ustrezno zavarovane. V tej tabeli imamo prvovrstna zavarovanja, ustrezna, primerna. Povsod nule.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Gospod Jašovič, prosim. Želeli ste besedo.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Hvala.
Vprašanje je bilo kaj je storila Banka Slovenije v zvezi z odtekanjem informacij. Samo to lahko povem, da smo ukrepali in je postopek v teku. Rad bi pa samo še pojasnil, v zvezi s trditvijo, da banke odobravajo tudi nezavarovane kredite in potem komitenti delijo to izgubo. Nisem tega rekel. Banke odobravajo nezavarovane kredite, v kolikor je boniteta dolžnika takšna, da se pričakuje v celoti poplačilo glavnice in obresti. Torej, v takšnem primeru banke odobravajo nezavarovane kredite. Če, praviloma banke niti ne smejo dati nezavarovanega kredita, v kolikor se že vnaprej ve, da komitent ne bo poplačal glavnice. Tako, da nezavarovani krediti obstajajo, v tem poročilu tudi opredeljujemo koliko je takšnih v bančnem sistemu in to so pravilom najboljši komitenti.
Glede kreditne aktivnosti, ki je bila omenjena, češ nekatera podjetja dobivajo kredite, druga, ki imajo dejavnost ne, seveda to je primarna odločitev bank, ampak treba je povedati vendarle generalno, ilustrirati generalno sliko, ki je naslednja. Slovenske banke so od oktobra, ko se je pojavila oziroma izbruhnila kriza in do danes odplačale tujim upnikom dobri dve milijardi obveznosti. In glede na to, da ukrepi, ki jih je sprejel Državni zbor niso bili implementirani, torej banke niso uspele z državnim jamstvom se zadolžiti in nadomestiti ta denar, je logična posledica tega, da se kreditna aktivnost pravzaprav krči oziroma ne smem reči, da se krči, da me ne boste narobe razumeli, ampak se odvija v manjšem obsegu oziroma je rast kreditne aktivnosti manjša. Do aprila je še vedno neto rastla, do aprila je kreditna aktivnost bank naraščala v povprečju 70 milijonov na mesece v prvih štirih mesecih, vendar to je premalo po naši oceni. Mi bi želeli, da je tega več in tega bo več, ko bodo banke realizirale tisto, kar jim je bilo ponujeno, torej, ko bodo sprejele državno jamstvo in se zadolžile v tujini ter na ta način v bistvu pomagale gospodarstvu.

21. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Sicer pa težko komentiram ta konkreten primer, ker, kot sem rekel, je to vendarle odločitev bank.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Posedel, prosim.

LOJZE POSEDEL: Hvala.
Čisto eno konkretno vprašanje je bilo prej postavljeno z moje strani za udeležbo bivšega ministra za finance na sejah Banke Slovenije. Glede na številke kako se je povečevalo od 400 milijonov do milijarde 600 - ali so bili z njegove strani tudi zahtevani ti podatki, ki jih danes želimo in moramo imeti glede ustreznosti zavarovanja, glede namena in podobno.

MAG.BOŽO JAŠOVIČ: Hvala za vprašanje.
Konkreten podatke bomo dali kasneje, danes lahko povem, da je bil v zelo malo primerih prisoten. Lahko bi na prste, verjetno, ene roke našteli. Ampak, kot sem rekel, natančen podatek kolikokrat v svojem mandatu je bil, bomo posredovali.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Černač, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Ja, verjetno na Svetu Banke Slovenije o teh zadevah niste razpravljali, ker ste prej rekli, da ste morali te podatke posebej pridobivati, saj da o tem banke niso dolžne poročati. Govorim o teh milijardah 600 milijonih evrov.
Jaz bi še eno vprašanje, prosil bi, če bi potem tudi dobil odgovore glede teh zavarovanj kar sem prej izpostavil. Še eno vprašanje glede Ministrstva za finance. Zanima me, za gospo Kamnarjevo, kakšna je politika ministrstva za finance glede podjetij "poštnih nabiralnikov" oziroma njihovih lastnikov v tujini z vidika obdavčenja. Kaj, na kakšen način in kako Ministrstvo za finance v bodoče načrtuje politike na teh področjih?

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja. Prosim, izvolite.

MAG. HELENA KAMNAR: V tem trenutku vam odgovora ne morem dati. Zavedamo se problema in v okviru predvidenih sprememb na področju davčnega sistema bomo zelo skrbno proučili to vprašanje in skušali najti boljše rešitve od teh, ki v tem trenutku veljajo. Bolj konkretno pa v naslednjih mesecih.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Morebiti še eno dopolnilno vprašanje pri tem. Ali se vam ne zdi nenavadno, da si za, pravzaprav, skrivanje, očitno skrivanje nekih lastniških ozadij Hram Holdinga izbere državo, kjer se ve, da se nobenega podatka ne dobi oziroma kjer je pravzaprav zaprta vsa komunikacija med Evropsko unijo in tudi Slovenijo, kot delom Unije in to državo. Namreč, Hram Holding za katerega tudi vidimo kako in kaj, je v pretežni lasti nekih podjetij, kjer se očitno ljudje skrivajo s priimki in imeni. Ne vem zakaj bi si sicer izbrali Singapur za registracijo teh podjetij oziroma... Torej, to zelo povezano s tem, kar je bilo pravkar rečeno. In verjetno bi tu veljalo imeti neko stališče vlade do takšnih primerov. Verjetno to ni osamljen primer, je pa očitno eden izmed zdaj izpostavljenih primerov.

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa.
Torej o tem konkretnem primeru Ministrstvo za finance ni dobilo uradno še nobenih konkretnih podatkov. Ko jih bo dobilo, bo sprožilo vse postopke, ki so potrebni, da se ugotovi ali je z zadevo karkoli v nasprotju z veljavno zakonodajo.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, prosim.

22. TRAK: (KO)

ZVONKO ČERNAČ: Če lahko tukaj nadaljujem. Jaz bi prosil še za odgovore gospoda Nučiča na prej postavljena vprašanja.
Torej, če nadaljujem s tem vprašanjem na katerega sicer ni bil dan odgovor, ampak mislim, da je pomembno. Kot zdaj kaže je kar nekaj tako imenovanih "poštnih nabiralnikov" in kar nekaj slovenskega premoženja v firmah s sedežem, ne vem, v nekih davčnih oazah in tako naprej. In v povezavi s prejšnjim vprašanjem me tukaj zanima politika vlade. Ali se bodo ti podatki razkrili - kdo so dejanski lastniki, ali se ne bodo razkrili? Kaj nameravate na tem narediti? Ali je to sploh možno ali to ni možno? Nekako je občutek, da gre za neko zelo razvejano hobotnico, na koncu pa je zelo malo glav, ko te zadeve strnemo, ki so lastniki te hobotnice. Zaradi tega me zanima kako in na kakšen način nameravate v teh primerih ukrepati oziroma ali je sploh možno, da pridemo do teh podatkov, glede na to, da danes slišimo, da še od naše institucije, ki je po Ustavi dolžna poročati Državnemu zboru, to je Banka Slovenije, ne dobimo niti najbolj osnovnih podatkov.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Prosim, izvolite.

SAMO NUČIČ: Dolgujem še, se opravičujem, prej sem pozabil pojasniti razliko med prvovrstnimi, ustreznimi in primernimi zavarovanji. Gre praktično za regulatorno kategorijo, tako, da vam bodo kolegi regulatorji z Banke Slovenije podali točno definicijo. Gre pa seveda za definicijo iz podzakonskega akta oziroma iz zakona tako, da so zavarovanja razvrščena glede na te definicije, kot zelo enostavno pa vam bodo kolegi v nadaljevanju bolj podrobno pojasnili. Prvovrstna zavarovanja so na primer depozit, ki je zastavljen za kreditno tveganje, pri ustreznih zavarovanjih so seveda hipoteka, če izpolnjuje določene pogoje. O tem bodo verjetno kolegi z Banke Slovenije povedali, enako tudi kar se tiče primernih zavarovanj. Tu gre za regulatorno kategorijo, ki jo v Novi Ljubljanski banki izpolnjujemo in vsa zavarovanja razvrščamo v te kategorije, v te regulatorne kategorije v skladu s predpisi in definicijami, ki so podani s strani Banke Slovenije.
Seveda, tudi vrednotenje teh zavarovanj, razvrščanje zavarovanj v te tri kategorije je seveda naša dolžnost in to tudi, kot sem že prej povedal, redno kontrolira Banka Slovenije, če tretiramo ta zavarovanja v skladu s pravili, ki so predpisana in če jih tudi vrednotimo v skladu s pravili in na tej podlagi potem tudi oblikujemo tudi osnovo za oblikovanje rezervacij oziroma oslabitev(?) posamezne izpostavljenosti.
Kar se tiče drugega vprašanja, ki je bilo okrog razkritja podatkov Ultre javnosti. Kot sem rekel, smo mi 29. 5. dobili pisno odvezo molčečnosti s strani Ultre, šlo je za pisni dokument poslan nadzornemu svetu in upravi Nove Ljubljanske banke v katerem Ultra poziva oziroma nam daje odvezo da razkrijemo vse podatke, ki se nanašajo na podatke, ki se nanašajo na kreditna razmerja med Novo Ljubljansko banko in Ultro. Na tej podlagi se je uprava Nove Ljubljanske banke odločila, da te odveze molčečnosti ne bo uporabila v polnem pomenu besede, ampak bo uporabila samo v obsegu, ki je bil potem vsebovan tudi v izjavi za javnost. Se pravi 5,9 milijonov evrov izpostavljenosti in da so te izpostavljenosti zavarovanje. Gre za odločitev uprave, enako tudi kar se tiče Hram Holdinga. Hram Holding nam je dal nekoliko bolj ozko definirano odvezo molčečnosti in smo objavili oziroma potrdili v javnosti tisto, kar nam je v obsegu Hram Holding tudi dovoljeval. Seveda, če bi ravnali drugače in razkrivali nekaj za kar nimamo osnove, je tukaj spet regulator oziroma nadzornik, ki bi nas lahko takoj pozval, da Nova Ljubljanska banka krši veljavni Zakon o bančništvu, ki zapoveduje oziroma predpisuje molčečnost o podatkih oziroma o razmerjih med banko in njenim komitentom. V tem primeru bi šlo za kršitev zakonske norme. In ker spoštujemo zakon, teh razkritij ne delamo kar tako.

23. TRAK (VI)

(nadaljevanje) In ker spoštujemo zakon teh razkritij ne delamo kar tako. Kot sem rekel v primeru Ultre se je pa uprava odločila za minimalno uporabo odveze molčečnosti, ki nam jo je dala Ultra. Kot sem seznanjen iz medijev, potem Ultra, če se dobro spomnim, v ponedeljek ali torek imela svojo tiskovno konferenco, na kateri je sama razkrila podatke o vseh njenih razmerij z bankami oziroma o načinu financiranja skupine Ultra.
Na koncu bi izrazil odločno nestrinjanje insinuacijami, ki se nanašajo na mene osebno. Jaz sem 1. 2. 2008 zapustil Banko Slovenije, ker mi je potekel mandat. Šest mesecev sem bil doma. V skladu s pravili stroke sem se 1. 8. zaposlil v Novi Ljubljanski banki. Funkcijo generalnega sekretarja sem pa prevzel s 15. 4. letos. Kakršnekoli insinuacije o osebnih povezavah in, bom rekel, nadaljevanje politike prikrivanja iz Banke Slovenije v Novo Ljubljansko banko odločno zavračam. Računam na korektnost odnosa poslanca do mene osebno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Izvolite.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: ..../Ni vključen./ ne vem če sem ga prej razumel v zvezi z ..../Ni vključen./ vprašanje je bilo v zvezi s poročanjem bank glede kreditov namenjenih za prevzemne dejavnosti. Torej, samo o tej kategoriji ne poročajo. Takega atributa nimamo. Banke poročajo o vseh kreditih. In potem mi iz te datotetke podatkov, iz tega zbira podatkov smo sami potegnili ven kateri so tisti, ki so namenjeni prevzemu aktivnostim. To je naša subjektivna odločitev. Podatke pa zbiramo že več let. Začeli smo leta 2005, ko smo ugotovili, da je ta aktivnost zelo dinamična. In ker smo menili, da so to bolj tvegani posli, zato smo tako regulativno odreagirali, kot tudi z načinom opozarjanja, da so ti posli tvegani. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz se gospodu Nučiču zelo zahvaljujem za ta odgovor, ker veliko več pove kot smo si upali pred to sejo sklepati. Torej, skupina Ultra je očitno odvzela banko molčečnosti glede nekih konkretnih relacij v zvezi s krediti. In zato so vprašanja o ustreznosti oziroma načinu zavarovanj te vsote lahko po ocenah Ultre dostopna javnosti in verjetno oziroma še prej tej komisiji, če za njo želi povprašati. Iz informacij, ki so pricurljale, o katerih kredibilnosti sprašujemo, in tudi vi imate interno preiskavo kaže, da niso bile neprimerno, neustrezno, nikakor zavarovane. Torej, skupina Ultra trdi drugače, vi tudi, hkrati pa nam ne želite povedati konkretnih podatkov, kljub temu, da ste odvezani molčečnosti s strani tega. Očitno ščitite interese banke, ne interese Ultre. In če ščitite interese banke in če bi bila to zavarovanje res prava, potem bi ščitili najbolj interese banke tako, da bi to transparentno povedali. Kajti takrat bi dobili vsi zaupanje, češ, da ste tudi v tem primeru ravnali tako kot bi morali v vseh primerih. Vendar se poraja velik dvom, kajti vam ni v interesu to povedati, ne Ultri, vam. Potrjuje se ta utemeljen sum z drugim pokazateljem. Prvi pokazatelj je, da niste navedli, da so ustrezno zavarovane. Drugi pokazatelj je ta, sedaj. Kakorkoli gledano, zadeva odpira dodatna vprašanja in mi bi radi tudi kakšno

24. TRAK (VI)

(nadaljevanje) vprašanje zaprli v korist banke, ne v korist nekih drugih političnih interesov. Izvolite.

SAMO NUČIČ: Da dodatno pojasnim ali odgovorim na vašo pripombo. Sam kot generalni sekretar nimam dostopa do teh podatkov. Seveda pa spoštujem odločitev uprave, kar se tiče razkritja ali obsega razkritij do Ultre. To sem vam tudi v dopisu, ki sem ga sam lastnoročno podpisal, poslali. In zato imam mandat. Lahko povem tisto, za kar se je uprava odločila. Ali se bo uprava odločila, da se razkrije še več na podlagi odveze, ki nam jo je dala Ultra, seveda, ne morem vnaprej trditi. V tej fazi pa se je odločila za razkritje v obsegu, ki vam je tudi pisno sporočeno. Se pravi, 5,9 milijonov evrov in da so te izpostave(?) zavarovane. Kakšnega bolj podrobnega mandata za bolj podrobno razkritje nimam. Ravno tako bom rekel, sam teh podatkov ne poznam, ker glede na funkcijo, ki jo v Novi Ljubljanski banki opravljam niti nimam dostopa do teh podatkov, ker je krog prejemnikov ali pa krog ljudi, ki imajo dostop do posameznih konkretnih podatkov izpostavljenosti vrst, izpostavljenosti načinu in pa oblikah zavarovanja zelo omejen. Od kod pa so šli ti podatki, če so seveda pravi, je pa, kot sem že prej povedal, v teku interni kontrolni postopek.
Ostalo je neodgovorjeno samo še eno vprašanje, kar se tiče razlike med prvovrstnimi ustreznimi in pa primernimi zavarovanji. Računam, da bodo strokovnjaki iz Banke Slovenije odgovorili, če vas seveda razlika med temi tremi vrstami zavarovanja še zanima.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Izvolite.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Lahko razložim. Gre za tehnične zadeve. Prvovrstna zavarovanja so najboljša zavarovanja. Krog finančnih inštrumentov, ki sodi v to skupino, je izredno ozek. Gre primeroma za državne vrednostne papirje, bančne depozite in tako naprej. Uporabljajo se za to, da lahko banka uveljavlja nižji ponder za kapitalsko zahtevo. Ampak kot sem rekel, tukaj je krog finančnih inštrumentov izredno nizek. Pri hipotekarnih kreditih je možno uveljavljati tudi ustrezno zavarovanje, vendar mora biti hipoteka ocenjena s strani zapriseženega ocenjevalca nepremičnin zato, da banka lahko uveljavlja tudi v tem primeru ponder, ki je predpisan, seveda ob ostalih pogojih, ki so prav tako predpisani. Gre za tehnične zadeve. Skratka, nekako nakazuje kakšna je kvaliteta teh zavarovanj.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Prvovrstna, ustrezna, primerna?

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Primerno zavarovanje je pa pravzaprav lahko zavarovanje iz katerega je moč pričakovati nek denarni tok in to ga mora banka oceniti kakšen je ta denarni tok. Če ta denarni tok ne zadostuje za pokrivanje poplačila glavnice, v kolikor seveda dolžnik ne more izredne dejavnosti pokrivati pogodbenih obveznosti, potem je jasno kaj mora banka storiti.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Noben od teh terminov ni pri tem zavarovanju uveljavljen, ne prvovrsten, ne ustrezen, ne primeren. Izpostavljenosti kreditov skupine Ultra piše, da so zavarovana posojila, nič drugega. Insinuacijam in špekulacijam bi se najlažje izognili, ko bi te podatke razkrili. Za to pa nismo mi odgovorni, ampak tisti, ki jih skriva. Očitno, da ta zavarovanja niso ustrezna, drugače bi jih z veseljem ..../Nerazumljivo./

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz bi počasi prišel na sklepe na podlagi povedanega oziroma na podlagi teh vprašanj. Zanima me, med drugim smo na Vlado naslovili na tem prvem nadaljevanju 4. nujne seje tudi dve vprašanji.

25. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Za eno še ni potekel rok, pri drugem pa nismo dali roka in sicer, ko komisija poziva vlado, da ji poroča o usklajenosti plač, organov vodenja in nadzora v družbah pretežni ali delni državni lasti s sprejetimi odločitvami Državnega zbora in vlade. Ali je ta dokument narejen oziroma nam lahko poročate o tem dokumentu?

MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Torej vlada bo pripravila odgovore na vsa vprašanja, ki ste jih izpostavili. Glede na to... Res je, da pri enem od vprašanj ni postavljen rok, vendar ker gre za konkretne podatke na ravni posameznih družb, poimensko, moramo seveda te podatke zbrat in jih urediti in vam jih predstaviti, zato bi prisili, da velja enak rok tudi za odgovor na to vprašanje. Mi smo že pristopili k zbiranju vseh potrebnih podatkov, da vam bomo čim bolj kompleksno lahko tudi odgovore podali.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Dobro, hvala lepa. Jaz torej bi probal formulirati en predlog sklepa, ki sestoji najprej iz uvodne ugotovitve. Uvodna ugotovitev je ta, da komisija za nadzor javnih financ ni dobila vseh odgovor na zastavljena vprašanja iz prvega sklepa, s prvega nadaljevanja seje z dne 28. 5.. Kakor tudi ne vprašanja povezana s pobudo poslanca Trofenika. Da je iz in zato bo komisija v roku treh dni pripravila tako Banki Slovenije kot tudi Novi Ljubljanski banki dodatna konkretna vprašanja, ki bodo odgovorila agregatno na ključna vprašanja iz današnje razprave in iz vprašanj, ki so bila posredovana že v teh dveh sklopih. Ker mislim, da bi bilo preveč za pričakovati, da na podlagi tega že na sami seji danes tukaj improviziramo in sestavljamo vprašanja. To bomo storili člani komisije s strokovnimi službami.
Drugo, kar pa je, drug sklep in seveda, da pričakujemo od Banke Slovenije potem odgovore v nadaljnjih osmih dneh od prejema teh vprašanj.
Drugo kar pa je, se nanaša pa na ta primer povezan z Novo Ljubljansko banko. Bomo predlagali upravi te banke, da razkrije podatke za katere je odvezana molčečnosti glede zavarovanj kreditov skupine Ultra in tudi Hram Holdinga, in da se tudi opredeli do točnosti navedb iz priložene tabele. Sprašujem ali se člani komisije strinjate oziroma ima še kdo kakšen predlog dodatnega sklepa? Izvolite.

SAMO NUČIČ: Dovolite, bi vseeno opozoril še enkrat, kaj lahko damo hitro, zakaj pa potrebujemo več časa, če govorimo o agregatnih podatkih. Glede števila kreditov ni težava. To lahko hitro dobimo, ker to je v našem registru. Glede zavarovanj je treba povedati, da mi od leta 2000, če bo zahteval od leta 2000, teh podatkov nimamo o zavarovanjih. Banke nam o zavarovanjih natančneje poročajo od letos, sicer so pa v zavarovanih oziroma atribute kvalitete zavarovanj v kreditnem registru za predhodna obdobja ni. Tako, da bi morali glede tega z anketo povprašati banke, če želite podatke imeti od leta 2000. Glede načina odločanja moramo ravno tako vprašati banke z anketo. Torej tudi mi potrebujemo čas. Zato sem to opozoril, ker ste postavili oziroma predlagali rok osem dni, tako da v tem času praktično skoraj da ne bo mogoče od bank dobiti teh podatkov. Se pa, še enkrat poudarjam, tako kot ste tudi vi omenil, gre za agregatne podatke, torej če gre za agregatne podatke, vam bomo take lahko pripravili. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Poslanec Černač, prosim.

26. TRAK: (MK)

ZVONKO ČERNAČ: Samo eno podvprašanje. Koliko je zaposlenih vseh v Banki Slovenije?

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: V Banki Slovenije je zaposlenih 428 ljudi. Od tega jih, ker gre samo za dela oziroma podatke s področja nadzora. V nadzoru dela samo 65, vsi ostali zaposleni so na drugih področjih dela Banke Slovenije. Ne gre za to, da mi ne bi zmogli tega dela. Gre za to, da moramo poslati anketo banke. Torej povpraševanje banke in to bo zagotovo trajalo nekaj dni. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Mimogrede, tisti, ki smo kdaj v življenju opravili kakšen nadzor vemo, da se da napisati anketa, kar traja 14 dni in čakati dva meseca na odgovor in potem ga ne dobiti in tako naprej. Potem pa pol leta ni nič, lahko pa se gre v banko. In se dobi te podatke v enem dnevu. To se pravi, če imate 65 ljudi, ki delajo v nadzoru, da recimo tretjino tega namenite temu in po moje teh kreditov oziroma teh primerov ni stotine in stotine. Po mojem jih je, če jih je nekaj deset. In to bi se dalo kar hitro ugotoviti, v enem tednu gotovo, če bi pristopili resno k temu. Če pa se gre tako in to je tudi pravi nadzor, da se vpogleda v kakšen dokument. Ne da se tam nekoga vpraša, ki naredi zavit odgovor, takšen, ki si ga ne morete kaj razlagati, kot na primer tale Nove Ljubljanske banke je povezan s tem konkretnim primerom. Eden je ustrezno zavarovan, drugi je pa zavarovan. Ne vemo ali primerno ali ustrezno .../Nerazumljivo./... kakorkoli. Lahko je zavarovan z enim evrom depozita, pa je zavarovan, ampak ni ustrezno zavarovan, ni primerno zavarovan, ni prvovrstno zavarovan. Se ne ve niti ali so spoštovana interna pravila ali ne. In potem bomo spet dobili ene podatke, s katerimi spet ne bomo zadovoljni. Zato jaz menim le, da bi bilo potrebno tukaj pristopiti nekoliko bolj odgovornejše, resnejše, narediti ustrezne preglede po bankah in to ugotoviti. To vas parlament soglasno skoraj, jaz mislim, da soglasno poziva. Ne vidim razloga, da ne bi se temu pozivu resno odzvali, govorim resno. Ankete - v dopisu, ki ste ga poslali, iz anket bank izhaja, da je teh kreditov 750 milijonov evrov, vi danes govorite, da je teh milijardo 600. Govorite, da je to posledica različnega tolmačenja in recimo različnih podatkov. Mimogrede, to isto vprašanje bo letelo tudi na banko. Se pravi, da bomo iz obeh virov dobivali te stvari. Tudi one bodo mogle pozivati in tudi one se bodo ukvarjale s tem primerom ali in kdo je odločal o tem uprava in tako naprej. Prav pa je, da tudi vi kot nadzorna institucija ki ste na nek način pooblaščeni z zakonom, da to delate, to zberete, da boste imeli tudi vi celovitejšo sliko o tem vprašanju. Verjetno jemljete tudi te pobude parlamenta dobronamerno, ne kot neko dreganje v nepomembne stvari. Moram reči, da nas kar nekaj tukaj za to mizo meni, da je tudi takšna relacija med komercialnimi bankami in nadzorom v vseh oblikah botroval v situaciji, v kateri smo se znašli ta trenutek v svetu. Povejte, v kolikem času ste po vaši oceni sposobni narediti en resen urgenten pregled teh poslov? Če številko veste, številko veste očitno, če veste znesek? Izvolite.

MAG. BOŽO JAŠOVIČ: Gospod predsednik, dobronamerno sem dal ti pripombo, ker mislimo to zaprosilo izpolniti in zato sem se oglasil. Hotel sem samo razumen rok, ne da ne bi tega dela.
Naši inšpektorji so neprestano na terenu, so tudi ta hip v bankah, tako da mi ne sedimo in gledamo križem rok, kaj se dogaja.

27. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Vendarle imamo določen program nadzora. V določenih dankah smo konstantno prisotni, v največjih. Tako da ne bi bilo občutka kot da sedimo in se mogoče po trenutnem navdihu odločamo za nadzor. Torej, razumen rok po naše je vsaj dva tedna, da bomo to zbrali, ker smo vezani na to, da moramo iti v banke, ker teh podatkov nimamo pri sebi. Povedal sem katerih nimamo pri sebi. In samo to je bila naša želja, sicer pa želimo dobronamerno dati tiste podatke, če bo to prispevali h kvaliteti diskusije in k boljšemu nadzoru z vaše strani. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANDREJ VIZJAK: Mislim, da se s tem lahko strinjamo, torej, da je to le nek razumen rok. Torej, spreminjam tisti predlog iz enega tedna na dva tedna oziroma iz 8 dni na 14 dni. Do takrat pričakujemo tudi odgovor Vlade na ostala vprašanja, ki so bila na tem prvem nadaljevanju in bomo predvidoma čez dva tedna se zopet za to mizo usedli in bi vas že kar na tem mestu povabil, da se tega udeležite.
Sprašujem člane komisije ali imajo kakšen dodaten predlog, razen teh dveh, ki sem jih navedel? Če ne, bi kar oba dal skupaj paketno na glasovanje.
Kdo je za takšna dva predloga sklepov? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli ta dva predloga sklepov, ki jih bomo v okviru današnjega dne tudi razposlali vsem članom komisije, kakor tudi vabljenim in seveda v tem roku pripravili tudi podrobnejša vprašanja v tem smislu razmejitve agregatnih podatkov in konkretnih podatkov, da ne bi bilo zadrege. Hvala lepa.
S tem prekinjam to točko in to sejo komisije za nadzor javnih financ.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 4. JUNIJA 2009 OB 11.09.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo